Španski lazar, invaziven rdeči polž terminator naše zelenjave

Ne glede, da se ta tema ne veže na nekatera področja, kjer s polži še nimate težav neposredno, jo vseeno objavljam, ker verjamem, da se nas zadostna pridelava zdrave hrane tiče vseh še posebej preden lastniki zemljišč začnejo masovno iztrebljat polže s kemijo.
 Pojav rdečih polžev je v zadnjih letih v ekstremnem porastu. Čeprav imajo polži v naravi pomembno vlogo pri ohranjanju biološkega ravnovesja, saj so tvorci humusa in tako odstranjujejo različne rastlinske in živalske odpadke, skrbijo za ustrezno raven razvoja glivic, alg in lišajev, pa na drugi strani povzročajo s svojo številčnostjo tako na vrtnih kulturah kot številnih kmetijskih površinah veliko škodo. Upravičeno lahko trdimo, da so polži postali prava nadloga vrtičkarjev, vrtnarjev in številnih kmetov. Pogled na gredo do še včeraj čudovite solate ima ob vnovičnem pogledu naslednje jutro žalostno podobo, saj vidimo le še objedena listna rebra.  http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200904952.pdf

Namreč invazija rdečih polžev meji na ekološko katastrofo, ker so izredno invazivni, enkrat ko se pojavijo, jih je naenkrat ogromno.

Polži so namreč dvospolniki. Pri parjenju se najprej združita dva samca, ki se obojestransko oplodita, nato sledi še ženska faza oploditve. Za oploditev sta potrebna dva osebka, lahko pa pride tudi do samooploditve (Bayne, 1973).
S pojavom močnejših padavin se množično razbohotijo in jih je vedno več.
Vrtičkarjem, zelenjadarjem ter kmetom povzročajo veliko škodo  zlasti na senčnih in vlažnih legah. Napadajo tudi rastline v rastlinjakih. Rastline objedajo in jih onesnažujejo z iztrebki in sluzjo v obliki svetleče sledi. Ob množičnem pojavu naredijo veliko škodo na solati, kapusnicah, fižolu, grahu, korenju, paradižniku in drugih vrtninah.

KAKO SE ZNEBITI ŠPANSKEGA LAZARJA?


1.

Račke indijske tekačice so res pravi zaklad, saj jih edino one z veseljem pojedo, pri nas sicer tudi neme race. To jim omogoča dolgi vrat in požiralnik, ki je zgrajen tako, da jih lahko pogoltnejo. Potrebno  je imeti le dovolj rac za velikost parcele – na 10a dve do tri. Učitelj permakulture Fukooka je dejal: “če imate preveč polžev to pomeni le, da imate premalo rac” (:)..

Naše račke se nasitijo, do sitega, me prav preseneča da se teh sluzkov ne preobjejo, teknejo jim prav vsak dan, vsakič po kakšno kilco ali več. Mi imamo že kar nekaj časa račke, ki skrbijo za ravnovesje na vrtu. Če bi jih kdo kaj rabil za svoje lačne pernate prijatelje lahko pride kaj okrog, pri nas jih mrgoli, naravnih sovražnikov pa zgleda še vedno nimajo ali pa se jih še niso navadile. Ni le geoinženiring suša,  toča in preobilje dežja tisto za kar bi naj skrbeli, invazivne tujerodne rastlinske in živalske vrste nam namreč tudi lahko povsem zdesetkajo pridelek avtohtonih vrst.

Sedaj ali gre za bioterorizem raje pustimo, ukvarjat se s tem ne pomaga kaj dosti, kdor ima dovolj prostora sugeriram, naj si le nabavi račke in jih seveda deli okrog. Veste, da so v Avstriji iz tega že naredili biznis? Raco lahko najameš za dan ali dva, ko se naje polžev, jo vrneš.

Sicer pa glede polzev priporocam tudi neme race, jih imajo tudi rade, mislim, da jih lahko celo več pojedo, saj so tudi vecje in je manj možnosti, da bi se med poziranjwm polža zadušila

 

Predlagam, pozivam:
Ustanovitev vzajemne prve slovenske jate indijskih tekačic in nemih rac v skupni lasti (zadruga…društvo), ki bi si jih medsebojno sposojali po potrebi
Kako?
  • Najprej je potrebno zbrati dovolj oplojenih jajc
  • Se dogovoriti za kontrolirano valjenje jajc v valilnici
  • Skrbništvo in delitev stroškov za čez zimo
  • Sčasoma izposoja rac tudi nečlanom po avstrijskem vzoru (že več kot 20 izposojevalnic)
2.
Bakreno orodje …bakreni prah3.

Nasvet v zvezi z rdečimi polži na vrtu. (bananina lupina)
Deluje – vendar ne poginejo, a jih ni potrebno iskat, se jih najde kar na kupu!

 3. Nekaj dodatnih nasvetov, ki jih je zbrala Bojca Januš na svojem blogu o permakulturi TUKAJ
  •  Kvas: polži obožujejo kvas, zato tudi pivo. Lonce (jogurtovi lončki bodo takoj polni, vsaj pri prijateljici, zato pravim, lonce) vkopljemo v tla, natočimo pivo in pustimo šez noč. Polže volj kvasa neustavljivo privlači… Zjutraj pospravimo. Pivo ni poceni in litri piva, s katerim vsak večer nazdravljamo polžem, stanejo. Precej cenejši je kvas; pripravimo sami.
  •  Polži so menda nori tudi na pasjo hrano. Brikete namočimo v vodi, nadaljujemo enako kot s pivom ali kvasom. Vsekakor ceneje kot pivo.
  •  Baker: okoli gred položimo bakreno žico. Menda polže v stiku z bakrom trese, kar jim seveda ni všeč. Tudi baker ni poceni, je pa trajna rešitev.
  •  Nekaj, kar jih bode v podplate, na primer jajčne lupine. Ko polži lezelo čez strte jajčne lupine, jim te načenjajo sluz, s katero so oviti. Ni prijetno, gredo raje stran.
  • Indijske račke. Bill Mollison v zvezi s polži rekel tole: “You don’t have a slug excess, you’ve got a duck deficit!”
  •  Kavni zoc. Ne vem, če drži, ampak sliši se obetavno: ko polž leze čez zoc, kofein v kavi povzroči, da polžem podivja srce. Kavni zoc pa vrtu v vsakem primeru koristi.
  •  Lesni pepel, potrosen okrog vrta. Polžem načne zaščitni ovoj sluzi. Žaganje, ker jih izsušuje in zato ne marajo laziti po njem.
  •  Polžem ustreza bolj kisla zemlja. PH spremenimo z dodajanjem biooglja.
  •  Medtem, ko lovimo/nabiramo/odganjamo polže, sadike zaščitimo z odrezanimi plastenkami.
  •  Sadimo tiste, ki jih polži ne ljubijo (koruza, rdeče zelje, luštrek, ingver, buče, sončnice, rožmarin, meta), potem tiste, ki polže odvračajo (bela gorjušica, kapucinke, vrtni ognjič, čebula, česen, peteršilj, žajbelj, timijan), gredice obdamo z vejicami bezga, preslice, vratiča, rmana in gozdne praproti, ki polžem smrdijo, vmes pa potaknemo tiste, ki jih imajo za posladke, pa še to čim bolj zmešano, da jim otežimo pojedino.
    Sluz, ki jo puščajo kot svojo sled, jim je za kažipot; polžu samemu in njegovim kolegom. Manj ko bo na vrtu vse “na izvolite”, več težav bodo imeli pri pustošenju.
  •  Deluje tudi tole: grede ali kar cel vrt obdamo z obrobo iz L profila iz pločevine tako, da je z enim koncem vtisnjen v tla tako, da je L postavljen na glavo in navzven dela strehico.

2 komentarja na “Španski lazar, invaziven rdeči polž terminator naše zelenjave

  1. Dušan Trušnovec 25. marca, 2015 / 20:18

    Ojla. Kaj pa, ko jioh vse pospravijo ? Ali se lotijo solate, kot sem enkrat zasledil ? ..In še……..najbrž jih je treba met oigrajene, sicer jo mahnejo vsepovsod ? 🙂

  2. Marjan Račnik 5. maja, 2015 / 20:30

    Naši rački (samec in samica) sta lepo tam, kjer imata hrano in vodo. Če jim prestavimo vedro z vodo v nov rajon, se prestavita tudi rački. Naša račka trenutno vali 10 jajčk. Interesentov za račke je veliko in ne bomo mogli osrečiti vseh.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja