S SVOJIMI PREHRANSKIMI IN ŽIVLJENSKIMI NAVADAMI POSPEŠUJEMO DEVASTACIJO IN KRČENJE ŽIVLJENSKIH OKOLIJ MNOGIM ŽIVLJENSKIM VRSTAM

V primeru spodnjega videa tudi nam bližnjim primatom
Palmovemu olju se pravzaprav težko izogneš. Mogoče je, da  si dzjutraj  z njim umijemo roke, ker je zelo pogosta sestavina mila. Palmova maščoba je v kremi za telo, pralnem prašku, plastiki in farmacevtskih izdelkih, tekstilu in, kar je morda najbolj vprašljivo, v biogorivu.Več TUKAJ
Da bi to omejili ali povsem zreducirali naj bi bila naloga zavestnih Slovencev lokalna pridelava in uživanje pretežno lokalne hrane.
VENDAR PA: Ali veste, da je Slovenija povsem na repu Evropske Unije po obdelovalnih in kmetijskih površinah? Da Imamo 8,8 % obdelovalnih in 24,3 % kmetijskih površin (EU povprečje 27,4 % obdelovalnih, 45 % kmetijskih). Pri samooskrbi s hrano močno pešamo, še posebej slabi smo pri samooskrbi s zelenjavo, saj je pridelamo le 38 %.
A po drugi strani, ali veste, da smo v količinah zavržene hrane med boljšimi? Na ravni EU se v povprečju zavrže 123 kg hrane, pri nas 72 kg letno na prebivalca.
REZIME: Na vsakem koraku , z vsakim nakupom iz uvoza pospešujemo devastacijo ogroženih vrst, domačinov, celotnih predelov in ekosistemov.
KLJUB VSEMU ILUSTRATIVNA IZKUŠNJA SLO : V Skupnosti Letni časi – direktno Naročanje živil https://www.facebook.com/letnicasi/ in http://www.letnicasi.si/ smo na primeru primerljivih uspešnih projektov v Evropi ustvarili rešitve in poslovni model, ki je uporaben, družbeno koristen, po našem mnenju celo neobhoden za vsakodneven odnos in skrb za zdravje zavedajočih Slovencev in družbe kot celote. Kljub neprofitni naravnanosti, se je projekt izkazal za nerentabilen. Pridelovalci pričakujejo (pre)velike prihodke v kratkem času, splošna ozaveščenost za pomen uživanja zdravo pridelane lokalne ekološke hrane med ljudmi pa je pri nas na prenizki ravni. Tudi z 2-3 krat nižjimi cenami od običajnih, odnosa ljudi do hrane nismo uspeli spremeniti. Izkazalo se je, da način kot smo nadelovali doslej ni vzdržen, na splošno deležniki namreč niso prepoznali zadeve kot priložnost zase in za svoje, zato ni bilo zadostnega odziva in rezultatov, ki bi omogočali kmetom, naročnikom in nasploh sistemu varnost, predvidljivost in finančno opravičljivost oz. pokritje za raven dela in organizacije kot smo si jo zadali.
Marjan Kogelnik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja