Danes je človek najveličastnejše in najpomembnejše bitje – vsaj samemu sebi. Kljub egocentričnosti pa tu in tam naleti na zavedanje, da ga vsa materialnost tega sveta ne zadovolji in ne upravičuje njegovega namena in bistva. Začne verovati in iskati višje, iskati vrednote in pomembnosti, ki bi mu pokazale smisel. In včasih, le včasih, se vrne k svojemu bistvu – k naravi in zemlji.
Civilizacija je s Tvorno Razgradnjo življenja in s Tvorno gradnjo življenja, dobila pisni, poetično matematično natančno izražen vrednostni sistem. Imenuje se OSMIŠLJANJE, ki temelji na SAMOOSVOBJANJU IN SAMOOBNAVLJANJU (delnem in celovitem – celovito poteka v obliki CIKLIKE in je temelj večnega CIKLIČNEGA ŽIVLJENJA), to pa je mogoče zgolj na prepoznavanju RESNICE ŽIVLJENJA. Torej VREDNOSTNI SISTEM, ki izstopa iz sistema IZKORIŠČANJA ENEGA PO DRUGEM (sedanjost), ki se prepoznava v HIERARHIČNI UREDITVI ali v HIERARHIČNEM KOZMOSU (kozmos = RED – urejenost). Torej je predlog, da se raje, kot brskanju po nekih preteklostih, ki so itak preživete, posvečamo prepoznavanju RESNICE ŽIVLJENJA. K temu se urejuje OSMIŠLJANJE. BLIŽNJICA prepoznavanja poti, k resnici, je opisana v knjigi Tvorna gradnja življenja. Lahko pa ubirate svojo pot, vendar boste drago plačali z zdravjem, premnogi še vsaj 5 do 6 cikličnih popolnih obnov z umrtjem še preden bo resnica prepoznana. V vsakem primeru pa je pot že sedaj jasna. OSMIŠLJANJE tako deluje, naj komu ustreza ali ne! Toliko v pomoč. JL, Ptuj.