VEDSKA MATEMATIKA
Matematika ali čarovnija?
V začetku dvajsetega stoletja se je v Evropi zelo povečalo zanimanje za sanskrt, stari jezik indijske klasike, najbrž najstarejši in najbolj razvit indoevropski jezik, in seveda za prastaro literaturo tega dela Azije. Prevedeno in raziskano je bilo lepo število vedskih spisov, nekateri bolj,drugi manj smiselno. Mnogi spisi pa so bili tako nerazumljivi, da o jih znanstveniki kar nekako odrinili. Ena takih knjig je bila Ganita sutre – kar pomeni matematični izreki. V prevodu številnih, na videz nesmiselnih suter, niso našli tega, kar zahod razume kot matematiko. Ganita sutre je ponovno »odkril« indijski matematik, zgodovinar in filozof Bharati Krsna Tirthaji.
Njegova dognanja, razložena v knjigi Vedska matematika (Ve-dic Mathematics, 1965) kažejo, da so staroindijski filozofi celotno matematiko izrazili v šestnajstih sutrah ali besednih formulah.
Nekaj let po izidu je knjiga vzbudila zanimanje treh britanskih matematikov, ki so njeno vsebino izdali v obliki učbenika. Sledilo je uvajanje metode v nekaj britanskih osnovnih šolah. In to z velikim uspehom. Ustanovljena je bila tudi skupina za raziskovanje in razširjanje vedske matematike (Vedic Mathematics Research Group).
Zanimanje v Evropi je tudi indijske znanstvenike opomnilo na pozabljeno dediščino.
Na Zahodu je k študiju vedske matematike veliko pripomogel Maharishi Mahesh Yogi, ki je na šolah svoje ločine uvedel učenje te metode. Sam je bil prepričan, da je vedska matematika softver kozmičnega računalnika, ki vodi celotno vesolje na vseh ravneh in v vseh podrobnostih.
Povzeto po Revija Misteriji
Kubični Koren v dveh sekundah
Dodatno
Šolsko izobraževanje propaganda z namenom proizvesti “pridne” in krotke državljane?