Kako pomemben je kisik za naše preživetje, kaže dejstvo, da lahko več mesecev preživimo brez hrane, več dni brez vode, a le nekaj minut brez kisika.
Znanstveno ime elementa oxygenium je sestavljeno iz grških besed za kislo (oxys) in pridobivati (gen-), kar pomeni tisti, ki pridobiva kislino. Element sta neodvisno drug od drugega odkrila leta 1771 lekarnar in kemik Carl Wilhelm Scheele (1742–1786) in leta 1774 teolog in naravoslovec Joseph Priestley (1732/1733–1804).
Da imajo naše telesne celice dovolj energije, morajo imeti na razpolago dovolj kisika (oxygenium).
Ker je tudi voda sestavljena iz vodika in kisika, vsebuje naše telo približno od 60 do 70 odstotkov kisika.
Pogoj za zadostno oskrbo celic z energijo je torej zadostna količina kisika. Kisik absorbiramo v pljučih, kjer se izmenjuje z ogljikovim dioksidom. Iz pljuč se skozi krvožilje porazdeli po celotnem telesu, v vsako še tako oddaljeno celico. Ker se kisik v krvi slabo topi, se za transport s pomočjo železa veže na beljakovino rdečega krvnega telesca, na hemoglobin
Prosti kisik predstavlja 20,95-volumski delež (23,16-od-stotni masni delež) našega zraka. Tabela v nadaljevanju po-nazarja, koliko kisika pri dihanju v normalnih razmerah porabimo in koliko ogljikovega dioksida pri tem nastane:
Plin Vdih Izdih
dušik 78 % 78 %
kisik 21 % 17 %
ogljikov dioksid 0,04 % 4,04 %
žlahtni plini 0,96 % 0,96
Brez kisika življenje na Zemlji ne bi bilo mogoče. Človek dnevno potrebuje slab kilogram prostega kisika, dva kilograma hrane in kilogram vode. Pri mirovanju to na minuto pomeni potrebo po pribl. 200 ml kisika, kar je približno volumen ene skodelice; pri naporih se količina poveča na približno osem litrov. Telo s hrano dnevno dodatno absorbira še pribl. 225 g kemično vezanega kisika.
Posebej veliko potrebo po kisiku imajo naši možgani, ki zavzemajo sicer le okoli dva odstotka telesne mase, a za vsak dan potrebujejo več kot 20 odstotkov kisika.
Bolj dramatično pa je dejstvo, da se količina kisika v zraku, ki ga dihamo, zmanjšuje. V zadnjih desetletjih se je stalno zmanjševala. Če ga je bilo pred nekaj sto leti še 35 odstotkov, je industrijska revolucija 19. stoletja poskrbela za znižanje z 32 na 24 odstotkov, danes pa je vrednost dosegla zaskrbljujočih 21 odstotkov. V izrazito obreme-njenih industrijskih območjih je vrednost kisika padla že pod 15 odstotkov, kar lahko pri ljudeh, ki tam živijo, povzroči pomanjkanje kisika.
Pomanjkanje lahko uravnavamo s terapijami s kisikom, tudi z vodikovim peroksidom.Ker so planktonski organizmi svetovnih morij in tropski deževni gozdovi naši največji proizvajalci kisi-ka, tudi pretirano izkoriščanje slednjih prispeva k upadu koncentracije kisika.Vsebnost kisika v zraku se lahko zmanjša tudi zaradi naravnih dejavnikov, kot sta visoka vlažnost zraka (teko-či delci izpodrinejo molekule kisika) in nizek zračni tlak. Veliko hujše posledice pa imajo »civilizacijski« dejavniki, in sicer okoljski strupi, kot so avtomobilski in industrijski plini ter cigaretni dim. Odgovorni so za to, da je – od-visno od zornega kota – zrak v pravem pomenu besede tanek (nizka vsebnost kisika) oz. zelo onesnažen.Ni si težko predstavljati, kaj to dramatično zmanjšanje pomeni za nas ljudi in druga živa bitja, ki smo odvisni od zadostne preskrbljenosti s kisikom.
Evolucija se takšnim trajnostnim spremembam ne more kar tako prilagoditi. Za takšne spremembe so potrebne številne generacije.
Medtem ko so v prejšnjih stoletjih bolniki v zaprtih prostorih pogosto postali le še bolj bolni, danes vemo, da dobro prezračena bolniška soba pripomore k okrevanju. Že znani grški zdravnik Hipokrat (pribl. 460 do 370 pr. n. št) je svojim pacientom odrejal dihanje svežega zraka. Pravzaprav vsak človek čisto intuitivno ve, kako pomemben je kisik; ni naključje, da pogosto čutimo potrebo po tem, da »gremo na svež zrak«
Navsezadnje je za zadostno oskrbo s kisikom pomembna tudi pravilna tehnika dihanja (dihanje s trebušno prepono in ne prsno dihanje). Naše vene povprečno vsebujejo med 60 in 70 odstotki kisika, kar je po besedah zdravilca Donsbacha (1993) odločno premalo. Zato je smiselno, da povečamo njegovo količino v krvi.
Povzeto po knjigi TUKAJ
Kisik ni le najbolj pomemben, temveč tudi najbolj redek element in njegovo pomanjkanje je vzrok za večino kroničnih bolezni sodobnega časa!
“Nasičenost kisika v krvi pove delež zapolnjenosti hemoglobina s kisikom, pri stoodstotni nasičenosti je ves hemoglobin v krvi do konca zapolnjen s kisikom (v krvi se hemoglobin nahaja v eritrocitih, na vsako molekulo hemoglobina pa se lahko vežejo do štiri molekule kisika). Če smo zdravi in normalno dihamo, se v pljučih kri napolni s kisikom praktično do roba – nasičenost kisika je v arterijski krvi normalno nekje med 95 in 100 odstotki. Arterijska kri potuje do tkiv, kjer se del kisika porabi (zanimivo, da tkiva ne “podihajo” vsega kisika iz krvi, ampak le približno eno četrtino) in nasičenost venozne krvi, ki prihaja nazaj v pljuča, je le še približno 70 odstotkov”
“Kisik omogoča pretvorbo hrane (glukoze) v energijo življenja, ki jo potrebujemo za gibanje, prebavo in presnovo, dihanje, srčni utrip, toploto …
Pomanjkanje kisika v tkivih, ki ga opredeljuje pojem hipoksije, je eden od najbolj pogostih vzrokov ali posledica velikega števila bolezni. Torej je treba zagotoviti zadostno količino kisika v periferna tkiva in celice, kar zagotovi njihovo preživetje, okrevanje in dobro delovanje.
Kisik je nujno potreben za odstranjevanje odpadnih snovi, ki nastanejo v telesu. Več kisika v vsaki celici omogoča oksidacijo škodljivih snovi in s tem prepreči, da le te z odpadki ne zadušijo lastnih celic.”
Kisik je nujno potreben za srce in možgane, ki imajo konstantno in povečano potrebo po njem.
Kisik izboljša zmogljivost in aktivnost nevronov ter poveča vse mentalne sposobnosti.
Po mnenju nekaterih raziskovalcev je kisik eden od načinov za preprečevanje demence in nevrodegenerativnih bolezni (Alzheimerjeva bolezen).
Vzrok zmanjšane oskrbe srca in možganov s kisikom, je ponavadi zaradi zadrževanja v zaprtih prostorih, v zmanjšani količini kisika v zraku v mestih ter povečani količini ogljikovega monoksida …
Z zagotavljanjem dodatnega kisika našim celicam se poveča budnost, mentalne sposobnosti, spomin in inteligenca, hkrati pa zmanjšamo možnost srčnega napada ali kapi.
Zmanjša se tudi možnost za razvoj demence, dodatek kisika pa povečuje možnosti za zdravljenje alkoholizma, saj povečuje izločanje strupenih snovi iz telesa, ki jih ni mogoče enostavno izločiti preko znoja.
Vprašanje pa je; ALI JE VISOK PROCENT SATURACIJE TUDI ZADOSTEN POGOJ ZA ZADOSTNO PRESKRBO CELIC S KISIKOM?
Posledice oksidativnega stresa
Blage oblike oksidativnega stresa so pospešeno staranje kože, slabšanje imunskega sistema, zmanjšanje telesnih sposobnosti in vplivi na živčni sistem. Hujše oblike povečane količine prostih radikalov in s tem oksidativnega stresa pa lahko vodijo v povečanje tveganja za razvoj rakastih obolenj, bolezni srca in ožilja, ateroskleroze in podobnih težjih obolenj. Pri vsem tem pa je najhujše, da na kratek rok kakšnih bistvenih sprememb sami ne opazimo. Celice začnejo počasi »rjaveti« in odmirati. Šele ko nastopijo resne težave pa jih opazimo tudi sami, velikokrat prepozno. Ko celica enkrat ni sposobna sama popraviti škode, ki nastane zaradi delovanja prostih radikalov, se degenerira oziroma propade. Škodljivo delovanje oksidativnega stresa lepo opazimo tudi v naravi kot je rja na železu ali pri potemnjenem ogriženem jabolku. Enako rjavijo naše celice, ne da bi to opazili.”
DIHANJE
Dihanje je življenje, kisik pa hrana za naše možgane in vse celice telesa. Večina ljudi diha plitko in pri tem uporabljajo le del svojega prsnega koša. Tako nevede lahko trpijo zaradi pomankanja kisika in se lahko pojavljajo bolečine v zgornjem delu hrbta, utrujenost (pa ne vemo zakaj), prekrvavitev je slabša (posledično oslabijo organi), padci zbranosti, občuteki težkega telesa, slaba in depresivna razpoloženja…
Zelo pomembno je, da dihamo dobro, še posebej, ko postane bolj naporno v življenju. Če dihamo dobro, smo bolj pretočni in ne zadenejo nas tako hitro energetske bombe okolice in dogajanja znotraj nas. Še posebej ob stresnih dogodkih postaja dihanje še plitvejše in manj učinkovito. Vsak kdo se zaveda, da lahko z umirjanjem dihanja povzroči ugoden in sprostilen učinek na svoje telo in misli.
Dihalne tehnike so zelo preproste in primerne za vsakogar. Ene nas umirijo, druge nam pomagajo pri boljši koncentraciji, v vročih dneh se lahko z dihom hladimo in v mrazu ogrejemo.
Dihanje s trebušno prepono je osnova na kateri gradimo. Kot dojenčki smo vsi dihali trebušno. Tehnike lahko izvajamo kjerkoli, med sestankom, pred izpitom, pred spanjem ali ko se zbudimo. Njihov učinek in prednosti nadzorovanega diha bomo občutili zelo hitro. S pravilnim, preponskim (trebušnim) dihanjem, lahko odpravimo napetosti. Strokovnjaki namreč zatrjujejo, da kadar globoko dihate iz trebuha, namesto iz svojega zgornjega dela prsnega koša, vdihnete več kisika in kadar vdihnete več kisika, so možgani nagnjeni k umirjanju.
Pri trebušnem dihanju imejmo občutek, kako se telo postopoma polni od spodaj navzgor, med izdihom pa zrak brez napetosti zapušča naše telo od zgoraj navzdol. Najpomembnejši učinek dobrega dihanja je zbiranje energije, ki poveča našo raven energije. Popoln in počasen izdih je pogoj za pravilno dihanje, saj ne moremo pravilno (globoko) vdihniti, če nismo pljuč prej temeljito izpraznili.
S pravilnim dihanjem si lahko neverjetno izboljšamo počutje in zdravje. Način kako dihamo – plitko in globoko, mirno ali sunkovito – je barometer našega telesnega in čustvenega stanja in eden prvih znakov stresa. Naše dobro počutje je tesno povezano s pravilnim dihanjem. Če ne znamo pravilno dihati se ne moremo popolnoma sprostiti.
In takole nasplosno o učinku poglobljenega dihanja:
“S študijami so do sedaj že dokazali številne pozitivne učinke določenih dihalnih tehnik ( npr. poglobljeno trebušno dihanje, jogijsko dihaje,..) na zdravje človeka. Mednje sodijo:
- izboljšanje delovanja centralnega živčnega sistema
- zmanjšanje koncentracije pokazateljev stresa ( kortizol, laktat)
- povečanje koncentracije antioksidantov (snovi, ki nas ščitijo pred negativnimi učinki prostih radikalov v telesu)
- izboljšanje imunskega sistema
- zmanjšanje celokupnega holesterola in LDL holesterola
- izboljšanje pljučne funkcije
- znižanje visokega krvnega pritiska in uravnavanje krvnega sladkorja
- izboljšanje rasti mišic
- zmanjšanje anksioznosti (napetosti)
- ublaženje depresivnih stanj
- izboljšanje spomina in koncentracije
- izboljšanje splošne zmogljivosti in vitalnosti
- zmanjšanje oz. odprava nespečnosti”
Dodatno