SAMOČ in OPOLNOMOČENJE z mrzlo vodo in dihalnimi tehnikami za spoznajo življenja samega in s tem bivanja neomejene svobode

Samozdravljenje so poznala domala vsa tradicionalna ljudstva sveta. Znanje in veščine samozdravljenja je bilo v domeni ožje skupnosti, družine in posameznikov, ki so si morali znati pomagati sami v dani situaciji specifične potrebe. Ker so živeli skladno z naravo so potankoma poznali načine, sredstva in oblike samopomoči. Krasen primer samozdravljenja so poznali tudi naši neposredni izvorni naravoverski predniki – Staroverci, katere je opisoval Pavel Medvešček

Zaradi vseh pravil in pritiskov pa je v telesu sodobnega zahodnega človeka ogromno napetosti. Ker se zaradi tega v telesu ne počutimo več dobro, začnemo »bežat« v mentalni svet.

Osebno sem se zlomil medtem, ko sem se razdajal v raznih “”humanitarnih iniciativah in projektih za lepši svet” ter vmes pozabil nase ter večinoma zavesti prebil zgolj v glavi.

Tako sem tudi jaz sem izkal in probaval razne nacine kako opolnomocati telo in um ter sanirati kakšne težave .
Prakticiral peroksid ( kisikova terapija ) in koloidno srebro ter zeolit in zdravilno glino oralno, konopljine variacije ( endokanabinoidni sistem) oralno, analno, Lugolovo raztopino , orgonite ( zaščita pred tehničnimi sevanji), ozemljevanje, presnojedstvo , striktno eko prehranjevanje, krajsa obdobja postenja , intenzivni trening za tekaški maraton….itd.

Največje efekte v najkrajšem času pa dosegel z dihalnimi vajami in mrzlo vodo.

Domače instant kopanje v ledenici v decembru 2018

Že četrti teden dela po Wim hof metodi mi po zaslugi prijatelja Emila, ki me je uvedel, tako v aprilu 2018 prinaša:

– Miselni tok in verbalizacija je spet tekoča in brez zatikanja
– Manj me mrazi čez dan
– Po menjavi amalgamske zalivke nimam več obremenjujoče toksemije kot sem poprej
– Občutno sem bolj zbran in buden
– Lahko se zanesem na notranjo uro
– Imam več energije
– Slabega počutja in pomanjkanja zraka ni več
– Z zadržkom daha naredim 42 sklecev (pred vadbo sem jih delal po 20-25)
– Tuširanje z mrzlo vodo mi ni noben problem oz. med tem vse bolj uživam razen po glavi (lasišču)
– Prešle so jutranje bolečine križnega dela hrbtenice
– Ne čutim več nobene potrebe po alkoholu (se niti ne spomnim, čeprav tudi poprej lih nisem kaj dost) oz. mi ne paše

 

Menim, da sem spontano saniral tudi staro poškodbo po padcu s kolesom, lajšajo pa se mi tudi efekti krčnih žil.

 

Spoznal sem celo več .

DIHANJE JE VEČ KOT LE IZMENJEVANJE PLINOV – OZAVESTIMO GRACIOZNOST POSAMEZNEGA DIHA

“Z enim samim vdihom vnesemo 10 na 22 atomov, to je število z 22 ničel. Ta ogromna količina surovin iz vesolja se razporeja na vsak kotiček našega telesa, v možganske celice, srca itd. Ko izdihnemo , izpuščamo 10 na 22 atomov, ki prihajajo iz vseh delov našega telesa. To pomeni, da dobesedno izdihavamo dele svojega srca in možganov ter tkiv v ledvicah in tako gledano nenehno in na intimen način delimo naše organe drug z drugim – dobesedno! To ni mišljeno metaforično, v pravem pomenu besede mi drug z drugim nenehno in intimno delimo organe. ” – Deepak Chopra

Zrak, ki ga vdihujemo ne vsebuje le kisik potreben za naše celice, pač pa tudi ti. prano, orgon oz. ORMUS ali z drugimi tradicionalnimi izrazi ( ki, chi, ponekod tudi mana ali sveti duh) poimenovano življensko energijo, od katere je odvisno vse živalsko in rastlinsko ter človeško življenje
Vzporedno z tehniko dihanja torej velja obvezno poglabljati zavedanje o pomenu poglobljenega dihanja.

 

Dihalne vaje z dihanjem na nos imajo lastnost absorbcije Ormusa iz zraka. Po tem smo ne le kisika temveč tudi srebra, zlata in ostalih elementov v Ormusu deležni v obliki ki telesu, zavesti in vsem ravnem našega bitja prinaša več kot si lahko sploh predstavljamo

Uglasiti se s naravnimi elementi in cikli ter pristnostjo, primarnostjo in energijo našega srca in s tem z naravo tako, da le to začutimo kot primarno je bistveno ne le za preživetje pač pa predvsem za spoznajo življenja samega in s tem bivanja neomejene svobode.

Prioritetno zato  nasploh obuditi :
– zamaknjeno čutenje igrivosti otrok
– primarnost nedolžnosti, radovednosti,
– naveze na primarne cikle in naravne elemente,

 

Za pot nazaj domov, k sebi, mimo privzgojenih avtomatiziranih vzorcev dojemanja in delovanja, takšnemu kot se lahko le slutimo, popolnemu celostnemu nepotvorjenemu bitju svetlobe z neposrednim zavedanjem , zaznavo , dojemanjem brez na pamet naučene papagajščine raznih učenj (predvsem duhovnih, ideološko religioznih in tudi znanstvenih…) , ki jim brezpogojno in nekritično sledimo, potrebno predhodno zagotoviti

1.Uglasitev z zemljo
2.Uglasitev na sonce
3.Uglasitev na vodo
4. Uglasitev na zrak

https://www.facebook.com/marjan.kogelnik/videos/2087995367890188/

Stik Zrak, voda, sonce in zemlja v Kolpi decembra 2018

Edino z celostnim samozdravljenjem pridobljeno prisebnostjo in ob polnokrvnosti šele lahko pričnemo snovat nekaj lepšega in polnejšega zase in svoje potomce ter planet.
Najprej je treba v ospredje postaviti lastno opolnomočenje, imunost in celostnost, le tako lahko namreč uspemo posledično na katerikoli področju osebnega in skupinskega angažmaja.

Razviti nam je potenciale, o katerih večina sanja, karizmo, odločnost, voljo, neumornost, skupinsko koherenco.

Najti nam je optimalno kombinacijo vedenj in praks za povrnitev celostnega potenciala sposobnega se spoprijemati se z vse bolj zahtevnimi in spremenjljivimi okoliščinami ter doseganja višje ravni ravnovesja na duhovnem, mentalnem , čustvenem in fizičnem aspektu in potem se stvari postavijo v drugačno bilanco
Napol pacienti , osiromašeni in nesrečni ter v neprestani vloge prestrašene žtve pač nismo za kaj drugega kot pa za kanonfuter in poskusne zajcke farmaciji, politiki….in drugim slučajnostnim in sistemskim manipulantom

Biološko-kemicna podlaga dihalnih vaj

Pri ventilaciji – 40 globokih vdihov in izdihov skozi usta se izdiha toliko co2, da zaradi nenadnega pomanjkanja co2 v krvi tudi obilje kisika NE more priti v tkiva in ostane v krvi. Potem sledi dolgo (1 do 3 minute) zadrževanje diha, takrat telo izloči v kri veliko co2 (ki nastaja ves čas), to pa je (ker ga ob zadrževanbju diha ne izločamo) sprožilni signal, da kisika v tkivih manjka in se pospešeno kisik seli iz krvi v organe. Zadrževanju diha sledi globok vdih in zrak se kakih 20 sekund zadrži v pljučih. To je en cikel, sledita lahko še dva, potem se pa se diha normalno.
Ob tem dogodku se sprožijo razni hormoni, kri menda za trenutek postane bolj bazična, skratka, govora je o sprožitvi mehanizma “boj” ali “beg” in telo je, na primer, bolje pripravljeno tudi na mrzlo vodo (ali kako drugo večjo spremembo). Toliko sem pač prebral, in iz tega sledi da pri predolgem hitrem in globokem dihanju človek lahko postane omotičen- ker tkiva dobivajo premalo kisika, v krvi pa je zaradi izdihavanja vse manj co2.
Povzeto po zapisu Dusan Jez a

Kadar ustavimo dihanje in zadržujemo dih ustavljamo tudi vse procese v telesu, tudi staranje.

Na medceličnem nivoju pa prihaja do pospešeno izmenjavo plinov, kar omogoča celično čiščenje in močno dovajanje kisika v celicah. Celice se v Kumbhaki napolnijo s Prano – življensko energijo. Zato smo po praksi Kumbhake popolnoma vitalizirani.

Kadar zadržujemo Kumbhako zavestno, mehansko vplivamo na pospeševanje procesa raztrupljanja in na povečevanje dovajanja kisika in življenjske energije v celicah.

Daljši čas, ko zadržujemo Kumbhako, večji vpliv to ima na:

Povečevanje dihalne kapacitete,
Povečevanje koncentracije,
Umirjanje uma,
Dovajanje kisika v celicah,
Pospeševanje razstrupljanja,
Pomlajevanje vseh tkiv in organov ter upočasnjevanje procesa staranja. Zadrževanje diha povečuje izkoristek kisika, povečuje toleranco na CO2 in stimulira telo, da aktivira mehanizme za prenos kisika.

Bistvo zadrževanja diha na prazna pljuča je znana praksa iz Yoge. Zadrževanje diha (Kumbhaka)

“Kumbhaka je Sanskrtska beseda, ki v prevodu pomeni “zadrževanje diha”.

Je dihalna tehnika, ki se uporablja samostojno ali v kombinaciji z drugimi dihalnimi tehnikami, med prakso asan ali kot priprava za meditacijo. Kumbhaka povečuje toploto v telesu in nudi veliko dobrobiti tako na fizični kot na mentalni ravni.

Kadar ustavimo dihanje in zadržujemo dih ustavljamo tudi vse procese v telesu, tudi staranje. Na medceličnem nivoju pa prihaja do pospešeno izmenjavo plinov, kar omogoča celično čiščenje in močno dovajanje kisika v celicah. Celice se v Kumbhaki napolnijo s Prano – življensko energijo. Zato smo po praksi Kumbhake popolnoma vitalizirani.

Jogijijski spisi pravijo, da vsak človek živi toliko dolgo, koliko mu je določeno število vdihov in izdihov. Jogiji, ki redno izvajajo Kumbhako, transcendirajo čas, zmanjšajo število vdihov in izdihov na minimum in si podaljšujejo življenje. Jogi lahko živi tudi do 200 ali več let. V stanju mirovanja in zadrževanja diha se vsi procesi v telesu upočasnijo, uporabljamo minimalno energije za preživetje in skorajda ustavimo procese staranja.

Obstajajo dve vrsti Kumbhake:

Antah Kumbhaka – zadrževanje po vdihu, na polna pljuča,
Bahya Kumbhaka – zadrževanje na koncu izdiha, na prazna pljuča.
Obstaja še Sahaja Kumbhaka, ki pomeni zadrževanje diha v stanju popolne umirjenosti, kar pomeni, da vdiha in izdiha skorajda ni. Naslednja stopnja je Kevala Kumbhaka, ki je blizu stanja osvoboditve – Samadhi. V tem stanju izvajamo Kumbhako spontano, na katero koli točko vdiha in izdiha.

Danes raziskave kažejo, da je veliko bolezni povezanih z blokadami življenjske energije – Prane v telesu.

Z izmeničnim dihanjem Nadi Shodanam in z Antah Kumbhako omogočamo čiščenje energijskih blokad v telesu in s tem boljši pretok Prane, kar omogoča hitreje zdravljenje že obstoječih bolezni in preperečevanje nastanka novih. Pranajama in Kumbhaka sta še posebej efektivni pri diabetesu, pri različnih avtoimunskih in kožnih bolezni.

Kumbhaka izboljšuje koncentracijo, vitalizira um in telo, čisti toksine in umirja um.

Kumbhako je treba učiti po nekaj mesecih redne vadbe osnovnih dihalnih tehnik kot so: trebušno dihanje, prsno dihanje, polni jogijski dih, Kapalabhati, Ujjayi dih.

Najprej učimo Antah Kumbhako (zadrževanje po vdihu).

Zadrževanje diha more biti vedno prijetna izkušnja. Na začetku zadržujemo dih toliko časa, da nam je še prijetno in spontano. Če začutimo povišan srčni utrip, pomeni da pretiravamo. Pri praksi Kumbhake bi se moral srčni utrip zmanjševati in ne povečevati, um pa umirjati.

S prakso Kumbhake bomo v njej vedno bolj uživali in jo zadrževali dalj.

V Kumbhaki želimo občutiti stanje globoke relaksacije in zavedanja.”

(povzeto po Ana COLJA)

 

ALI JE VISOK PROCENT SATURACIJE TUDI ZADOSTEN POGOJ ZA ZADOSTNO PRESKRBO CELIC S KISIKOM?

A ta kisik je le v krvi , v tkivih pa ga je hkrati lahko se vedno dosti manj ali premalo da bi denimo lahko govorili o kisikovi terapiji. To da pride do omoticnosti gre povezovati s kisikom a ne nujno z prežetostjo kisika v tkivih in celicah.

Kisik ni le najbolj pomemben, temveč tudi najbolj redek element in njegovo pomanjkanje je vzrok za večino kroničnih bolezni sodobnega časa!
Nasičenost kisika v krvi oz. saturacija imam 100% po zadnji meritvi . Vprašanje pa je; ALI JE VISOK PROCENT SATURACIJE TUDI ZADOSTEN POGOJ ZA ZADOSTNO PRESKRBO CELIC S KISIKOM?
“Nasičenost kisika v krvi pove delež zapolnjenosti hemoglobina s kisikom, pri stoodstotni nasičenosti je ves hemoglobin v krvi do konca zapolnjen s kisikom (v krvi se hemoglobin nahaja v eritrocitih, na vsako molekulo hemoglobina pa se lahko vežejo do štiri molekule kisika). Če smo zdravi in normalno dihamo, se v pljučih kri napolni s kisikom praktično do roba – nasičenost kisika je v arterijski krvi normalno nekje med 95 in 100 odstotki. Arterijska kri potuje do tkiv, kjer se del kisika porabi (zanimivo, da tkiva ne “podihajo” vsega kisika iz krvi, ampak le približno eno četrtino) in nasičenost venozne krvi, ki prihaja nazaj v pljuča, je le še približno 70 odstotkov”
“Kisik omogoča pretvorbo hrane (glukoze) v energijo življenja, ki jo potrebujemo za gibanje, prebavo in presnovo, dihanje, srčni utrip, toploto …
Pomanjkanje kisika v tkivih, ki ga opredeljuje pojem hipoksije, je eden od najbolj pogostih vzrokov ali posledica velikega števila bolezni. Torej je treba zagotoviti zadostno količino kisika v periferna tkiva in celice, kar zagotovi njihovo preživetje, okrevanje in dobro delovanje.
Kisik je nujno potreben za odstranjevanje odpadnih snovi, ki nastanejo v telesu. Več kisika v vsaki celici omogoča oksidacijo škodljivih snovi in s tem prepreči, da le te z odpadki ne zadušijo lastnih celic.”
Kisik je nujno potreben za srce in možgane, ki imajo konstantno in povečano potrebo po njem.
Kisik izboljša zmogljivost in aktivnost nevronov ter poveča vse mentalne sposobnosti.
Po mnenju nekaterih raziskovalcev je kisik eden od načinov za preprečevanje demence in nevrodegenerativnih bolezni (Alzheimerjeva bolezen).
Vzrok zmanjšane oskrbe srca in možganov s kisikom, je ponavadi zaradi zadrževanja v zaprtih prostorih, v zmanjšani količini kisika v zraku v mestih ter povečani količini ogljikovega monoksida …
Z zagotavljanjem dodatnega kisika našim celicam se poveča budnost, mentalne sposobnosti, spomin in inteligenca, hkrati pa zmanjšamo možnost srčnega napada ali kapi.
Zmanjša se tudi možnost za razvoj demence, dodatek kisika pa povečuje možnosti za zdravljenje alkoholizma, saj povečuje izločanje strupenih snovi iz telesa, ki jih ni mogoče enostavno izločiti preko znoja.

“Posledice oksidativnega stresa
Blage oblike oksidativnega stresa so pospešeno staranje kože, slabšanje imunskega sistema, zmanjšanje telesnih sposobnosti in vplivi na živčni sistem. Hujše oblike povečane količine prostih radikalov in s tem oksidativnega stresa pa lahko vodijo v povečanje tveganja za razvoj rakastih obolenj, bolezni srca in ožilja, ateroskleroze in podobnih težjih obolenj. Pri vsem tem pa je najhujše, da na kratek rok kakšnih bistvenih sprememb sami ne opazimo. Celice začnejo počasi »rjaveti« in odmirati. Šele ko nastopijo resne težave pa jih opazimo tudi sami, velikokrat prepozno. Ko celica enkrat ni sposobna sama popraviti škode, ki nastane zaradi delovanja prostih radikalov, se degenerira oziroma propade. Škodljivo delovanje oksidativnega stresa lepo opazimo tudi v naravi kot je rja na železu ali pri potemnjenem ogriženem jabolku. Enako rjavijo naše celice, ne da bi to opazili.”

In takole nasplosno o učinku poglobljenega dihanja:
“S študijami so do sedaj že dokazali številne pozitivne učinke določenih dihalnih tehnik ( npr. poglobljeno trebušno dihanje, jogijsko dihaje,..) na zdravje človeka. Mednje sodijo:

  • izboljšanje delovanja centralnega živčnega sistema
  • zmanjšanje koncentracije pokazateljev stresa ( kortizol, laktat)
  • povečanje koncentracije antioksidantov (snovi, ki nas ščitijo pred negativnimi učinki prostih radikalov v telesu)
  • izboljšanje imunskega sistema
  • zmanjšanje celokupnega holesterola in LDL holesterola
  • izboljšanje pljučne funkcije
  • znižanje visokega krvnega pritiska in uravnavanje krvnega sladkorja
  • izboljšanje rasti mišic
  • zmanjšanje anksioznosti (napetosti)
  • ublaženje depresivnih stanj
  • izboljšanje spomina in koncentracije
  • izboljšanje splošne zmogljivosti in vitalnosti
  • zmanjšanje oz. odprava nespečnosti”

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja