Bi imeli sliko, s katere bi lahko razbrali pomembne lastnosti svoje zemlje, ali pa npr. “zrelost” komposta? S katere bi lahko razbrali, kako vitalna je vaša zemlja, koliko je v njej življenja, kako bogata ali siromašna je z minerali, v kakšni meri so prisotne organske snovi, kakšen delež hranil ima v sebi?
Kromatografija je fotografski proces, s katerim lahko sami preverimo stanje zemlje in učinkovitost in koristnost določenih postopkov, ki jih izvajamo vrtičkarji in kmetovalci, da bi imeli na razpolago čim bolj optimalno sestavo prsti, za zdravo in obilno rast svojih pridelkov.
Slika – kromatogram – pa je še mnogo več od zgoraj zapisanega. Je simbioza tehnike in umetnosti – je pogled v oko zemlje, ki združuje praktično uporabnost in umetniško dovršenost.
Pridružite se nam na delavnici na Zaplani, kjer boste spoznali tehniko papirne kromatografije in jo konkretno preizkusili na svojem izbranem vzorcu.
DOGODEK: DELAVNICA
Datum: 17. maj 2019
Trajanje delavnice: 17. do 20. ure
Kraj: Gajin vrt, Zaplana 54 F, 1373 Rovte
Cena: 33 €
Vodenje delavnice: Bojca Januš, Andreja Sivec
VSEBINA DELAVNICE
Delavnica ima 3 sklope:
- Teorija: Kaj je kromatografija? Teoretične osnove, zgodovina uporabe metode, postopek metode.
- Teorija+Praksa: Kako uporabljamo kromatografijo v praksi za ugotavljanje sestave in vitalnosti snovi (na tokratni delavnici: zemlja).
- Praksa: Vsak udeleženec dobi kromatogram svojega vzorčka zemlje s pisno razlago. Sledi interpretacija kromatogramov, primerjave in utrjevanje in poglabljanje znanja, pridobljenega v prejšnjih dveh sklopih delavnice.
Prijave: do 10.5.2019
Kontakti: 0590 22 066, 040 325 939 ali bojca@gajin-vrt.com
Darilo za vas: na delavnici boste prejeli kromatogram svoje zemlje z razlago. Vzorček zemlje nam pošljite najkasneje 10.5.2017.
- Kako vzamete vzorček zemlje:
- Kam pošljete vzorček zemlje:
POGLED V OKO ZEMLJE
Kaj je kromatografska analiza zemlje?
Kromatografski pristop k analizi zemlje je drugačen od siceršnjih: je celosten oz. holističen.
Vitalnost zemlje, ali česarkoli drugega, je pojem, ki je širši in globji od zgolj tega, iz česa je neka snov sestavljena. Je obširnejši od zgolj nivoja (koncentracije) dušika, kalija in fosforja v zemlji. In prav od njene vitalnosti je odvisno, kako žive bodo rastline, ki rastejo v njej. Od živosti rastlin, ki jih zaužijemo, pa je odvisna tudi naša vitalnost. Prav zaradi tega je kromatografija kot metoda ugotavljanja kakovosti prsti tako zelo zanimiva, saj podatki, ki jih dobimo z njo, zagotovijo vpogled, ki se zdi edini dovolj dober, če želimo s svojim vrtom oziroma prehrano vplivati na svoje zdravje in vitalnost.
Beseda kromatografija ima svoj izvor v grščini: chroma in graphein. Dobeseden prevod kromatografije bi torej bil “pisanje z barvami”. S pomočjo kapilarnega in fotografskega procesa se na okroglem filtrirnem papirju postopoma pojavijo barve in vzorci, ki nam pripovedujejo zgodbe o prisotnosti ali odsotnosti gradnikov prsti, kot sta dušik in kisik, mineralov, življenja v prsti (makro in mikroorganizmi), humusa in organskih snovi.
Slike prsti, ki nam jih pripravi kromatografija, so kvalitativne in do določene mere kvantitativne, saj nam omogočijo vpogled v to, kako prst deluje in ne le, iz česa je.
Kromatografska slika prsti, ki se na koncu postopka razvije pred našimi očmi, je kromatografski profil vzorčka zemlje. Kromatograf zemlje je vizualni prevod, kako zelo dobro se organske snovi, minerali in organizmi, ki živijo v prsti, vključujejo v proces izgradnje prsti. Videti so zelo podobno, kot šarenica naših oči, zato jim lahko rečemo kar »oko zemlje«. Kromatografi zemlje so lahko živahni, žareči; takšni nam pripovedujejo, kako zelo dinamična in živa je prst. Kromatografska slika zdrave, dinamične prsti, v kateri biva veliko mikroorganizmov ter je bogata s široko paleto mineralov in humusom, spominja na sliko žarečega sonca. Podoba že na prvi pogled posreduje vtis zdravja, vitalnosti, sreče. Izkušenemu opazovalcu pa pove tudi to, kateri sestavni elementi so v testirani prsti. Kadar pa so kromatografi bledi in upadli, nam povedo, da je zemlja, katere odsev so, bolj ali manj mrtva. Zato bi lahko rekli, da so kromatografi zemlje okna v dušo zemlje.
KAJ BOSTE PRIDOBILI Z OBISKOM DELAVNICE?
Na delavnici boste pridobili:
- znanje iz teoretičnih osnov metode kromatografije
- informacije o zgodovini, razvoju in načinih uporabe kromatografije
- izvedeli boste, kako poteka postopek izdelave kromatograma zemlje
- naučili se boste razlagati kromatogram, kaj pomenijo posamezne cone na njem, kaj pomenijo različne barve in oblike
- naučili se boste, kako na osnovi podatkov, pridobljenih s kromatogramom, izboljšamo zemljo
- DARILO: dobili boste kromatogram svojega vzorčka zemlje in njegovo razlago
ŠE NEKAJ O ZAČETKIH: “Kako sva se z Andrejo lotili kromatografije?”
Junija 2014 sem na konferenci o biooglju v Oxfordu prvič slišala o metodi ugotavljanja kakovosti in vsebnosti prsti, imenovani kromatografija prsti, ki jo je uporabljal že pionir biodinamike Rudolf Steiner. Med večernim klepetom v restavraciji hotela mi je eden od udeležencev g. Robert Duke povedal za zanimivo metodo analize prsti, ki je več kot zgolj kemično seciranje vsebine, pač pa skoraj že umetniški vpogled v njeno vitalnost. Za kromatografijo je izvedel, ko se je udeležil neke delavnice na to temo in z veseljem delil svoje navdušenje z mano.
Po vrnitvi v Slovenijo mi informacija ni dala miru. Lotila sem se zbiranja podatkov, naročila potrebne pripomočke, in prosila za več znanja vse, za katere se mi je zdelo, da ga morda imajo. Žal moje znanje dela v laboratoriju ni zadoščalo, navodila, ki sem jih dobila, pa očitno tudi niso bila dovolj popolna. Pravega rezultata nikakor ni in ni hotelo biti. Po letu dni »samskega« poskušanja sem za pomoč prosila prijateljico Andrejo Sivec, ki je univ. dipl. inž. kem.inž.
Znanja ji torej ne manjka! A je na videz preprosta metoda tudi zanjo predstavlja trši oreh, kot se je zdelo na prvi pogled. A kjer je volja, je pot – po skoraj natanko enem letu poskušanja, učenja na napakah, vztrajnosti, nama je končno uspelo. Rezultat so prve domače, slovenske, kromatografske slike prsti in komposta. In res je – kromatografi so tako čudovito lepi, vsak je drugačen – še lepši pa morda zato, ker za čudovitimi oblikami ni zgolj abstrakten občutek, pač pa zanimiva vsebina, ki pripoveduje zgodbe o živosti zemlje, iz katere zraste vse, kar je živega na kopnem delu našega planeta. Vpogled v dušo zemlje te takoj začara in z veseljem bi sliko obesil na steno svoje sobe. Zato povsem razumem mehiške ekološke kmete, ki s kromatografi svoje zemlje krasijo stene svojih hiš! Bojca