»Večina ljudi je prepričanih, da več kot jedo, bolj so prehranjeni. To seveda ni res. Tisti, ki jé manj, je pogosto bolje prehranjen, kajti ta se ne zastruplja. Človek je to, kar jé. Le da je treba poleg materialnega procesa razumeti tudi duhovnega«
To je pred kakšnimi stotimi leti zapisal Rudolf Steiner, utemeljitelj kmetovanja po biološko dinamični metodi, Walfdorske pedagogike in antropozofske medicine. Že takrat je opozarjal, da človeštvo živi v grozljivi katastrofi. Kaj bi šele dejal danes, ko je na policah trgovin toliko mrtve hrane, ko nam trende prehranjevanja v veliki meri narekuje pohlep, ko se svet do skrajnosti in v vseh ozirih pregreva ?
Kakšno zvezo ima uvod v ta zapis z njegovim naslovom in podnaslovom ? Veliko. Gre namreč za našo povezavo z zemljo in rastlinami, ki so veliko več kot le skupek raznih elementov, beljakovin, ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov. Zapis teh elementov je lahko v zemlji, rastlini in človeku urejen tako kot najlepša glasba ali pa popolnoma degeneriran, kot je pri večini »posiljenih« živil, vzgojenih brez ljubezni, brez spoštovanja njihovih ritmov, posiljenih v zaprtih, že skoraj tovarniških prostorih, zastrupljenih z »varovalnimi sredstvi« in na koncu obsevanih, konzerviranih ali drugače »dodelanih«.
Tudi o tem bo, četudi ne v ospredju, govora na predavanju, ki bo v petek, 29. novembra ob 17.uri na Gradu Komenda na Polzeli. Ob pomoči Občine Polzela ga organizira Društvo za Biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska, eno šestnajstih slovenskih društev, ki se trudijo za razvoj te sonaravne metode. Predaval bo ugledni akademik, v prvi vrsti pa kmet, dr. Matjaž Turinek, ki bo predstavil, kako nam lahko biodinamika pomaga priti do zdravja narave in človeka in kakšne so temeljne razlike med biodinamično, ekološko in konvencionalno kmetijsko pridelavo. Boljšega predavatelja za razlago biodinamike bi težko dobili, kajti njegova doktorska disertacija sodi med 30 najuglednejših znanstvenih člankov v svetu na to temo. Zagotovo bo zanimivo slišati, kakšne so njegove dolgoletne praktične izkušnje, kajti skupaj z ženo Majo, tudi doktorico kmetijskih znanosti, sta zapustila akademsko sfero, relativno udobnejše življenje docenta in predavatelja na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede pa sta zamenjala za kmetovanje po biodinamični metodi. Danes je Matjaž Turinek izjemno cenjen raziskovalec in svetovalec tudi v evropski asociaciji biodinamikov, kot biodinamik pa tudi ve, da je kmetija organizem in ne le posel.
Občina Polzela je pristopila k hvale vrednemu projektu »Odstiranja znanj prednikov«. Kot je v zvezi s tem, v predzadnji številki Polzelana, zapisal Marjan Kogelnik, gre pri tem za zavesten in odgovoren odnos do pokrajine in prostora ter za skrb in zavezništvo do narave. Sinergija z biodinamiko je očitna, saj je to edina sonaravna metoda, ki zna zemlji vdihniti izgubljeno življenje, jo ozdraviti in narediti boljšo kot je bila. Namesto Darwinovega naravnega boja, značilnega za klasično pojmovanje, je pri biološko dinamični metodi v ospredju sožitje in kroženje v naravi. Gre za vprašanje ali hočemo naravo, katere del smo, nadgraditi, ali ji hočemo jemati. In zelo, zelo pomembno je, da biodinamično kmetovanje v primerjavi s konvencionalnim zahteva veliko manj energije tako na površino kot na enoto izdelka, prinaša torej manjši okoljski odtis. S tem postanemo sami najboljši naravovarstveniki.
Biodinamika lahko premaga bolezni in tudi škodljivce brez fungicidov in herbicidov, pomaga pri suši, ima recepte za zmrzal, lahko kljub oblakom in hladu ustvari rastlinstvu sončen dan, predvsem pa ustvarja pogoje, da se kulturne rastline lažje povežejo z energijami, ki so vir življenja. Po tej metodi zadošča za gnojenje hektarja površine le nekaj deset gramov gnoja. Izkušen biodinamik ve, zakaj rastline nimajo vsak dan enakega vonja, arome, učinkovin, kdaj jih sejemo, kdaj pobiramo, kdaj shranimo.. In ker se biodinamika lahko uporablja v vrtnarstvu, poljedelstvu, sadjarstvu, vinogradništvu, živinoreji, semenarstvu, čebelarjenju in gozdarstvu je na brezplačno predavanje vabljen kar najširši krog občanov. Ne le kmetje, sadjarji in vrtičkarji, temveč tudi potrošniki, ki bi se radi ozavestili glede razlikovanj pojmov biodinamično, ekološko in konvencionalno in izvedeli boste tudi, kako se lahko biodinamike sami lotite in pod katerimi blagovnimi znamkami lahko dobite biodinamične izdelke.
Vabljeni!
Udeležba na predavanju je brezplačna
Ajda Štajerska