OPOZORILO: BILL GATES PREVZEMA NADZOR NAD SVETOVNO PROIZVODNJO IN SKLADIŠČENJEM SEMEN

Bill Gates ni samo lastnik največ kmetijskih zemljišč v Ameriki … Prevzel je tudi nadzor nad svetovno proizvodnjo in skladiščenjem semen …

Od začetka neolitske revolucije pred približno 10.000 leti so si kmetje in skupnosti prizadevali izboljšati pridelek, okus, hranilne in druge lastnosti semen.

Razširili in posredovali so znanje o vplivih na zdravje in zdravilnih lastnostih rastlin ter o posebnih rastnih navadah rastlin in interakciji z drugimi rastlinami in živalmi, prstjo in vodo. Prosta izmenjava semena med kmeti je bila osnova za ohranjanje biotske raznovrstnosti in prehranske varnosti.

V teku je veliko piratstvo semen in biotske raznovrstnosti, ne samo s strani korporacij – ki so z združitvami vse večje – ampak tudi s strani super bogatih milijarderjev, katerih bogastvo in moč odpirata vrata vsaki njihovi muhavosti. Vodilni je Microsoftov mogotec Bill Gates.

Ko je bila zelena revolucija predstavljena v Indiji in Mehiki, so bila semena kmetov »zaokrožena« z njihovih polj in zaklenjena v mednarodnih institucijah, da bi jih uporabili za vzrejo sort zelene revolucije, ki so bile zasnovane tako, da se odzovejo na kemične dodatke.

Mednarodni inštitut za raziskave riža (IRRI) na Filipinih in Mednarodni center za izboljšanje koruze in pšenice (CIMMYT) sta bila prva, ki sta zbrala raznolikost s kmetijskih polj in jo nadomestila s kemičnimi monokulturami riža, pšenice in koruze. Drugi so jim hitro sledili.

Ta ugrabitev kmečkih semen je najbolje poudarjena s sramotno odstranitvijo uglednega indijskega raziskovalca riža dr. RH Richaria kot vodje indijskega Centralnega raziskovalnega inštituta za riž (CRRI) v Cuttacku v Orissi, kjer je bila največja zbirka raznolikosti riža na svetu, ker ni hotel IRRI na Filipinih dovoliti, da bi zbirko piratiziral iz Indije. Z njegovo odstranitvijo na ukaz Svetovne banke je bila intelektualna lastnina indijskih kmetov odvzeta IRRI na Filipinih, ki je kasneje postal del novoustanovljene Posvetovalne skupine za mednarodne raziskave kmetijstva (CGIAR).

Semenska dediščina kmetov je potekala v zasebnih semenskih bankah CGIAR, konzorcija 15 mednarodnih kmetijskih raziskovalnih centrov, pod nadzorom Svetovne banke, Rockefellerjeve in Fordove fundacije ter seveda fundacije Billa in Melinde Gates (BMGF), ki je od leta 2003 v centre CGIAR vložila več kot 720 milijonov dolarjev. Genske banke CGIAR trenutno upravljajo 768.576 primerkov kmečkih semen. Genske banke CGIAR skupaj predstavljajo največjo in najbolj razširjeno zbirko raznolikosti pridelkov na svetu.

Fundacija Bill & Melinda Gates deluje podobno kot Svetovna banka, saj uporablja svojo finančno moč, za prevzem in nadzor nad kmetijstvom in vpliva na vladno in institucionalno kmetijsko politiko. Daleč največji financer CGIAR, Gates je uspešno pospešil prenos raziskav in semen z znanstvenoraziskovalnih institucij na blagovne družbe, pri čemer je centraliziral in olajšal piratstvo intelektualne lastnine in semenskih monopolov s pomočjo zakonov o intelektualni lastnini in predpisov o semenu.

Nujnost, s katero se izvajata to prestrukturiranje CGIAR in centralizacija nadzora, se odraža v odprtem pismu IPES Food z dne 21. julija 2020, kot sledi: »Postopek, ki je zdaj v teku za reformo CGIAR, je zato nujen in v velikem javnem interesu.

Postopek “One CGIAR” želi združiti 15 pravno neodvisnih, a sodelujočih centrov CGIAR s sedežem v 15 državah v eno pravno osebo. Zagon je prišel od nekaterih njegovih največjih financerjev, zlasti od fundacije Billa in Melinde Gates, Svetovne banke ter vlad ZDA in Združenega kraljestva.”

Cilj »One CGIAR«, ki jo nadzoruje »One CGIAR Common Board«, je združiti, da postane del »Enega kmetijstva«, imenovanega »Gates Ag One« – Gatesovega zadnjega koraka pri nadzoru svetovne oskrbe s semeni. Gates je nakazal, da bo več kot podvojil sedanji proračun CGIAR, z 850 milijonov dolarjev na 2 milijardi dolarjev na leto.

Kljub že dolgo priznanemu neuspehu zelene revolucije v Indiji in Mehiki je Gates leta 2006 ustanovil AGRA, zavezništvo za zeleno revolucijo v Afriki.

Neumnost vsiljevanja te neuspešne tehnologije v Afriki je dobro dokumentirana v dveh člankih Nicolette Dentico in Tim Wise.

Gibanje za svobodo semen je pozvalo genske banke CGIAR, naj te ukradene sorte kmetom vrnejo nazaj. Lekcije zelene revolucije od šestdesetih let prejšnjega stoletja so nam pokazale, da je kemična pot monokultur spodkopala sposobnost Zemlje, da podpira življenje in proizvodnjo hrane, tako da uniči biotsko raznovrstnost, prst in vodo. Male kmete je razlastila z dolgom za zunanje vložke. In spodkopala je varnost hrane in prehranjevanja. Izkušnje zadnjega pol stoletja so jasno pokazale, da je suverenost semen, suverenost hrane in suverenost znanja edina izvedljiva prihodnost hrane in kmetijstva.

Poleg tega, da prevzema nadzor nad semeni kmetov v semenskih bankah CGIAR, Gates (skupaj s fundacijo Rockefeller) veliko vlaga v zbiranje semen z vsega sveta in jih shranjuje v globalnem semenskem trezorju Svalbard na arktičnem arhipelagu – aka Doomsday Vault – ustvarjeno za zbiranje in shranjevanje globalne zbirke svetovnih semen. Je v sodelovanju s Posvetovalno skupino za mednarodne kmetijske raziskave (CGIAR) in Crop Trust.

Crop Trust s sedežem v Nemčiji financira in koordinira semenski trezor Svalbard. Poleg fundacije Billa in Melinde Gates so njeni financerji privrženci kartela Poison Cartel CropLife Dupont/Pioneer Hi-bred, KWS SAAT AG in Syngent AG.

Največje število akcesij, shranjenih v semenskem trezorju, so sorte riža, pšenice in ječmena; več kot 150.000 vzorcev pšenice in riža ter blizu 80.000 vzorcev ječmena. Druge dobro zastopane poljščine so sirek, vrste fižola fazolus, koruza, soja, trava kikuyu in čičerika.

Pridelki, kot so krompir, arašidi, cajanus fižol, oves in rž, lucerna, žitni hibrid Triticosecale in Brassica, so zastopani z med 10.000 in 20.000 vzorci semen.

Ne bi smelo biti presenečenje, da Gates financira tudi Diversity Seek (DivSeek), globalni projekt, ki se je začel leta 2015 za preslikavo genetskih podatkov raznolikosti semen kmetov, ki jih hranijo v genskih bankah, da bi nato pridobil patente za ta semena z genomskim kartiranjem. Sedem milijonov poljščin je v javnih semenskih bankah.

Biopiratstvo se izvaja s konvergenco informacijske tehnologije in biotehnologije, kjer se patenti pridobijo na semena z “preslikavanjem” njihovih genomov in zaporedij genomov.

Medtem ko se mora živo seme razvijati “na kraju samem”, je mogoče patente za genome semen vzeti iz semena “zunaj njega”. DivSeek je zasnovan tako, da “išče” in ekstrahira podatke v semenu, da “cenzurira” skupne dobrine. Dejansko jemlje kmetom njihova semena in znanje, semenom jemlje njihovo celovitost in raznolikost, izbriše evolucijsko zgodovino in povezavo semena s tlemi ter jih reducira na preprosto »kodo«. Ta “genetski kolonializem” je ograda genetskega skupnega.

Sodelujoče institucije v DivSeeku so vozlišča CGIAR in “javne” univerze, kot sta Cornell in Iowa State, ki jih biotehnološka industrija in fundacija Gates vse bolj privatizirata. BMGF financira Cornellovo zavezništvo za znanost, propagandni medij psevdoznanstvenega sveta podjetij, medtem ko je država Iowa institucija, ki spodbuja neetično testiranje gensko spremenjenih banan pri hranjenju ljudi. Drugi partnerji DivSeek, ki jih financira Gates, sta African Agricultural Technology Foundation in Africa-Brazil Agricultural Innovation Marketplace, ki sta jo razvila Brazilska kmetijska raziskovalna korporacija (Embrapa).

Prek nove “frontne” korporacije, Editas Medicine, BMGF vlaga v eno leto staro eksperimentalno orodje genskega inženiringa za urejanje genov, CRISPR-Cas9.

Čeprav je tehnologija sama po sebi nezrela in nenatančna, je postala zlata mrzlica za nove patente. Jezik “urejanja genov” in “izobraženih ugibanj” se prikrade v znanstveni diskurz.

Piratstvo skupnih genomskih podatkov o milijonih rastlin, ki jih gojijo kmetje, se imenuje “veliki podatki”. Veliki podatki (Big Data) pa niso znanje, niti niso informacije. To so “zasebni” podatki, piratizirani in privatizirani.

Semena niso samo zarodna plazma. So žive, samoorganizirajoče se entitete, subjekti evolucije, zgodovine, kulture in odnosov.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Monsanto vodil prizadevanja za GSO in patente za semena in življenje. Danes je zastavonoša Bill Gates. Na kratko: enemu milijarderju je bil omogočen prost dostop do uporabe svojega bogastva, da bi zaobšel vse mednarodne pogodbe in večstranske strukture upravljanja, da bi svetovnim korporacijam pomagal ugrabiti biotsko raznovrstnost in bogastvo kmetov s financiranjem neznanstvenih in nedemokratičnih procesov, kot je DivSeek, in za sprostitev nepreizkušenih tehnologij, kot je npr. tehnologija CRISPR o človeštvu.

V zadnjih dveh desetletjih je na tisoče zaskrbljenih državljanov in organizacij sprejelo ukrepe in napisalo zakone za zaščito biotske raznovrstnosti planeta in pravic kmetov do semena ter pravic potrošnikov do varnosti, med njimi Konvencija o biološki raznovrstnosti (CBD);

Kartagenski protokol o biološki varnosti k CBD; in Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (ITPGRFA).

Ta članek je izvlečen iz poročila Navdanya International Global Citizens’ “Vrata v globalni imperij”, ki je bilo predstavljeno 14. oktobra 2020 na spletnem dogodku z avtorji. Poročilo zbira dokaze in osvetljuje nevarnosti filantrokapitalizma, ki spodbuja korporativni prevzem našega semena, kmetijstva, hrane, znanja in globalnih zdravstvenih sistemov, manipulira z informacijami in spodkopava naše demokracije. Sodelujoči v razdelkih Seed and Biopiracy opisujejo, kako Bill Gates in njegova fundacija rutinsko spodkopavata mednarodne pogodbe, oblikovane za zaščito biotske raznovrstnosti, pravic kmetov ter suverenosti držav in skupnosti njihovega semena in biotske raznovrstnosti.

vir

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja