Svet je klinično nor in nujno moramo razumeti to preprosto resnico. To mora biti začetna točka katerega koli raziskovanja narave življenja te ”realnosti”. Če začnete kjerkoli drugje, je zarota že izgubljena in nikoli se ne bo povrnila. Tukaj je torej prva lekcija: prekleto, svet je nor … prismojen, v riti, usekan, popolnoma iz svoje osi. Nihanje sveta, je bilo redko tako ”mimo”.
Ko se enkrat tega zaveste, se lažje spopadate z življenjem. To je takrat, ko morate najti smisel v nečem kar je noro, kar vas trpinči in vas vrže v življenje osuplega začudenja. ”Mogoče je z mano kaj narobe”, slišim govoriti ljudi. ”Svet ne more biti tako blazen, neumen, tako klinično nor. Gotovo je kaj narobe z mano.” Ne, ne. To je velika napaka. To niste vi. Svet je tako blazen, tako neumen, tako klinično nor. Rekel bi, da potrebujemo vojsko psihiatrov, da ga uredimo, samo da, kadarkoli sem srečal psihiatra, sem odkril, da oni sami potrebujejo pomoč, nekoga iz svoje profesije. Saj se vendar pravi, da je najboljše mesto kamor lahko skriješ drevo, gozd.
Predstavljajte si, da ste se rodili v azilu norcev in ste odrasli za zidovi tega azila, ki so vas odklopili od ostalega sveta. Mislili bi, da je vsa ta norost, ki se dogaja okrog vas nekaj povsem ”normalnega”, ker to čemur pravimo ”normalno” je samo beseda za – ”to kar sem vedno mislil in poznal”. Nič ni bolj subjektivno od koncepta ”normalno”. Če bi nekdo prišel v ta azil in jim povedal, da je to kar se tam dogaja blazno in noro, bi mu stanovalci azila rekli, da je on nor, da kaj takega sploh pomisli. ”Mi smo normalni – ti si tisti, ki je nor.” Dejstvo, da toliko ljudi misli, da sem jaz nor, je zelo tolažilno ravno iz tega razloga. Kdo bi se lahko prepiral o tem ali je svet res azil, če bi samo nekaj minut opazoval ta prostor?
Imamo bankirje, ki nam posojajo denar, ki ne obstaja (kredit) in nam na to zaračunavajo obresti; imamo zdravnike, ki naj bi zdravili bolne, medtem, ko je največji ubijalec v Združenih državah zdravljenje; raka zdravimo tako, da paciente ubijamo s kemoterapijo in sevanjem, kar uničuje imunski sistem in to odpre vrata za še več raka in drugih bolezni; imamo cepiva za domnevno krepitev imunskega sistema, ki pa ga v bistvu uničujejo; imamo znanstvenike, ki nam razlagajo kako nekaj deluje, ko pa sami nimajo pojma o resnični naravi realnosti in zato nimajo pojma, kako vse skupaj deluje; imamo učitelje, ki razlagajo otrokom in mladoletnikom to, kar jim narekuje blazen in ignorantski sistem, ne gleda na to kako pomanjkljivo in zlagano je; imamo moške v oblekah, ki v cerkvenih skupnostih razlagajo, da je vse kar moramo vedeti, med platnicami ene same knjige, Svetega pisma, Korana, Talmuda itd; še bolj noro od tega pa je, da imamo milijarde ljudi, ki jim to verjamejo; imamo politične stranke, ki tekmujejo za prevlado, medtem, ko je v ozadju vse nadzorovano iz iste sile – in zato se odvija enak program, ne glede na to kdo je uradno na vladnem položaju; jemo in pijemo kemične strupe v hrani in vodi in za večino ljudi se zdi, da jim je to popolnoma u redu. ”Ej, ali si slišal, da neki nori ljudje razlagajo, da je razlika med prehranjevanjem s hrano, ki je polna kemičnih strupov in med hrano, ki jih nima? Oni so nori.” Imamo gensko spremenjeno hrano, ki gensko spreminja nas in večina ljudi sploh nikoli ne pomisli na možne posledice. Pravim – gensko spremenjeno hrano – halooo; imamo medije, ki nimajo pojma kaj se dogaja na svetu; naše svoboščine nam kar naprej tlačijo, da bi zaščitili svobodo; in imamo civiliste, na katere mečejo bombe, da bi jih zaščitili pred nasiljem.
Prišli smo do točke, kjer je več milijonov ljudi na ulicah po celem svetu in protestira proti različnim stiskam, medtem, ko razlika med bogatimi in revnimi postaja propad (načrtovano), kakor je bil kaos v finančnem sistemu uporabljen (načrtno) kot izgovor za največji prenos bogastva od mnogih na peščico, od revnih k bogatim, od množic k elitam, v poznani človeški zgodovini.
Svet je postavljen na glavo, ker je tako zastavljeno, da je. Povečano število ljudi zdaj lahko vidi, da to kar se dogaja ni naključje ali slučaj in zato se zbujajo v samozavedanje in v zavedanje sveta v smislu, da vidijo, da svet ni tak kakor je po pomoti ali zaradi nesposobnosti, pač pa je tako zasnovan. O seveda, obstajajo nesposobneži v celotnem sistemu, toda oni so samo postreščki, ne pa inženirji tega, kar se dogaja. Oni izvršujejo ukaze in jih ne ukazujejo, razen tistim, ki so nižje od njih v hierarhiji; in še celo takrat, ukazi, ki jih izdajajo izvirajo iz ravni zgradbe, za katero sploh ne vejo, da obstaja. Vse je razdrobljeno, ”to kar moraš vedeti”, ter dim in ogledala. To kar mi vidimo ni običajen kaos, pač pa organiziran
”kaos”, organizirana
”nesposobnost”,organizirano pomanjkanje in trpljenje. Svetovnih dogodkov ne moremo razumeti, dokler se ne zavedamo, da so zrežirani in do konca preračunani za masovno planetarno človeško zasužnjevanje. Bolj ko se svet vse hitreje spreminja na slabše, bolj očitno to postaja, celo za bivše skeptike.
Ljudje govorijo o ”teoretikih zarote”, kot da, če samo izgovoriš besedo zarota, to potrjuje tvojo neuravnovešenost in paranojo. Toda definicija ”zarote” je le ta: ”Dogovor, da se skupno izvede ilegalno, napačno ali prevratniško dejanje” in ”dogovor med dvema ali več osebami, da zagrešijo zločin ali izvedejo pravni namen, skozi nelegalno dejanje.” Glede na to definicijo, se svet več kot jasno utaplja v zarotah. In kdo je lahko bolj bloden kot ”teoretiki naključij”, ki pravijo, da je vse samo naključje, ko se ista Orwellova policijska država, v vseh svojih številnih manifestacijah odvija v tako rekoč vsaki državi istočasno, z uporabo istega izgovora? Vedite, da je to zanikanje in samo prevara dih jemajočih razsežnosti. Svet je nor, ker je narejen, da bi bil tak. V tej norosti obstaja metoda. Še vedno je norost v tem, da morate biti globoko neuravnovešeni, da bi počeli to kar skušajo narediti oni. Toda dejstvo je, da oni vedo kaj počnejo. Oni niso norčki, ki mlatijo v vse smeri brez razloga. Tu je na delu hladna preračunljivost in na videz naključna norost okoli nas je bistvena krinka, da se za njo prikrije režija za zasužnjevanja človeštva.
Bistvenega pomena je, da ljudje umaknemo našo privolitev na vse to, hkrati. Dokument navaja tiho vojno na človeško psiho:
“Tiha vojna izstreljuje situacije namesto metkov, poganja jo obdelava podatkov, namesto kemične reakcije (eksplozije) razstreljuje iz zbirke podatkov, namesto z zrni smodnika, iz računalnika namesto iz pištole, upravlja jo računalniški programer namesto ostrostrelec, po ukazu bančnega magnata, namesto vojnega generala.
Ne povzroča nobenega očitnega hrupa, ne povzroča nobenih očitnih psihičnih in mentalnih poškodb in se ne vpleta očitno v vsakdanje življenje posameznika. Pa vendar povzroča nezmotljiv ”hrup”, povzroča nezmotljive psihične in mentalne poškodbe in se nezmotljivo vmešava v vsakodnevno družbeno življenje, itd, nezmotljivo za usposobljenega opazovalca, nekoga, ki ve na kaj mora biti pozoren. Javnost ne more dojeti tega orožja in zato ne bo verjela, da so napadeni in obvladani z orožjem. Javnost lahko instinktivno zazna, da je nekaj narobe, vendar zaradi tehnične narave tihega orožja, ne bo mogla izraziti svojih občutkov na racionalen način ali se inteligentno spopasti s problemom. Zatorej ne bodo vedeli kako prositi za pomoč in ne bodo vedeli kako se povezati z drugimi, da bi se tega obranili. Ko je tiho orožje postopoma vpeljano v javnost, se javnost navadi/prilagodi na njegovo prisotnost in se nauči kako tolerirati njegov poseg v njihova življenja, vse dokler pritisk (psihološki s pomočjo gospodarstva) ne postane prevelik in se zlomijo.
Zatorej je tiho orožje vrsta biološkega vojskovanja. Napada vitalnost, možnosti in gibanje posameznika v družbi z znanjem, razumevanjem, manipuliranjem in napadom na vire naravne in družbene energije, ter njihove psihične, mentalne in emotivne moči in šibkosti.”
Avtor Iztok Kokalj