Ne, nobene katastrofe ne zamudijo. In vse se vedno odvrti po scenariju, ki je postal zaščitni znak in izbrano orodje sodobnega »kapitalizma katastrofe«. Ko se ljudje po katastrofi prebudijo, ko torej pridejo k sebi, je že prepozno – to ni več svet, v katerem so zaspali.
Medtem ko so bili v šoku, so jih »reformirali«. Večja kot je katastrofa, večja je priložnost – in večja kot je priložnost, večji so profiti, ki se stekajo le v privatni sektor. Tragedija ni nikoli le tragedija, ampak je vedno tudi priložnost. Ali bolje rečeno: katastrofa je najlepša priložnost za privatizacijo družbenega bogastva. Tako pravi Naomi Klein, kanadska avtorica.
Z metodo distrakcije agende prepletajo medsebojno, to je bila režirana zdravstvena kriza, ki se nadaljuje v podnebno, varnostno, ekonomsko, prehransko, energetsko…..
Nobena skrivnost ni, da živimo v svetu, ki ga obvladujejo močne korporacije. V zadnjih 100+ letih so korporacije zrasle v nekaj najmočnejših subjektov na svetu. Skupaj te globalne korporacije nadzorujejo vse, kar jemo, pijemo, nosimo, komuniciramo, zdravila, ki jih uživamo, in skoraj vse informacije, ki smo jim izpostavljeni. Obstaja peščica mega-korporacij, ki imajo neskončne finančne vire, močne politične povezave in vojske lobistov, ki vplivajo na vse vidike naše vlade. Te korporacije so sistem izigrale sebi v prid, kar jim je omogočilo tudi določanje našega družbenega in finančnega reda. Korporativna razvedrilna industrija igra izjemno pomembno vlogo pri tem, kaj mislimo, in v bistvu oblikuje našo kulturno realnost. Toda kdo so ljudje, ki so lastniki teh korporacij?
Kako je majhna skupina super bogatih kriminalcev kupovala tako rekoč vse na Zemlji, dokler niso postali lastniki vsega. Od medijev, zdravstva, potovanj, živilske industrije, vlad … To jim omogoča nadzor nad celim svetom. Zaradi tega lahko nadzorujejo ves svet in vsiljujejo svojo agendo vsemu človeštvu.
To, kar zadnja leta doživljamo, se je intenzivno nakazovalo že desetletja pred trenutno kulminacijo. Leta navideznega miru in obilja v zahodnem svetu so nas zasanjala do te mere, da nismo bili sposobni videti širšega aspekta. Manipulacije, zlaganost in korupcija na vseh področjih bivanja od ekonomije, medicine do zgodovine itd. so bile prisotne včasih domala v isti meri kot danes. Tako živimo v dogovorjeni resničnosti z lovkami očitno na vseh področjih (znanstvena paradigma, farmacija, zdravstvo, ekonomija, ekologija, kjer se resnica vztrajno izkrivlja glede na interese vladajočih). Smo v sistemu, ki že tisočletja temelji na izkoriščanju civilizacije, čeprav je sam izpet, prazen, izčrpan, civilizacija pa v zatonu.
Da bi razumeli trenutno dogajanje na planetu, je pomembno privzeti, da se našo civilizacijo dejansko upravlja mimo mehanizmov upravljanja na nivoju države tj. vlade, parlamenta, različnih ustanov.
Če naštejemo le nekaj takih mehanizmov upravljanja: – prikrivanje prave zgodovine, – načrtno netenje vojn in gospodarskih kriz, – nadzor nad naravnimi resursi in hrano, znanjem ter informacijami (mediji so zelo močen mehanizem nadzora in upravljanja s prognoziranjem in usmerjanjem dogodkov), – vzpostavitev dogmatičnih sistemov zastraševanja, – monoteistične religije, – spodbujanje razrasta ideologij za razdvajanje ljudi (npr. ideološke politične stranke. Mehanizem vsake ideologije je naslednji: deli in vladaj, deli in obvladuj), – indoktrinacija skozi šolske sisteme, – kreditno-finančni sistem s prefinjeno in prikrito obliko suženjstva. – mehanizem genocida: alkohol, cigarete, droga, gensko spremenjena hrana in hrana proizvedena z FFS ter farmacija,
Vabljeni k ogledu oddaje Vse kar ste želeli vedeti o teorijah zarot na Televiziji AS, kjer sva z voditeljem oddaje spregovorila o teh temah
Razlog za stanje družbe je zgolj v skladnosti naše stopnje kvalitetne vključenosti vanjo. Torej tu ni dvoma, privzemimo preskrbljenost z zdravo hrano, vodo … v lastno pristojnost kot priložnost povezovanja pravih stvari, pravih ljudi, na pravem mestu in ob pravem času. Največja zmaga, ki jo lahko dosežemo, je, da premagamo SEBE, lastno inertnost, obotavljivost, neodločnost in strah, za resnični napredek v iskrenem sprejemanju sebe kot tudi sveta, v katerem smo, vključno z vsemi packami.
Nobena skrivnost ni, da živimo v svetu, ki ga obvladujejo močne korporacije. V zadnjih 100+ letih so korporacije zrasle v nekaj najmočnejših subjektov na svetu. Skupaj te globalne korporacije nadzorujejo vse, kar jemo, pijemo, nosimo, komuniciramo, zdravila, ki jih uživamo, in skoraj vse informacije, ki smo jim izpostavljeni.
Obstaja peščica mega-korporacij, ki imajo neskončne finančne vire, močne politične povezave in vojske lobistov, ki vplivajo na vse vidike naše vlade. Te korporacije so sistem izigrale sebi v prid, kar jim je omogočilo tudi določanje našega družbenega in finančnega reda. Korporativna razvedrilna industrija igra izjemno pomembno vlogo pri tem, kaj mislimo, in v bistvu oblikuje našo kulturno realnost. Toda kdo so ljudje, ki so lastniki teh korporacij?
Monopoly – Who Owns The World je neodvisni dokumentarec, ki ga je produciral Tim Geilen. Film prikazuje institucionalna investicijska podjetja, ki sedijo na vrhu kompleksne in nepregledne korporativne piramidne strukture. Monopol posije prepotrebno luč na te korporacije, ljudi, ki stojijo za njimi, in njihovo grabežljivo vedenje.
Razkriva, kako je majhna skupina super bogatih kriminalcev kupovala tako rekoč vse na Zemlji, dokler niso postali lastniki vsega. Od medijev, zdravstva, potovanj, živilske industrije, vlad … To jim omogoča nadzor nad celim svetom.
Sijajno predstavljen dokumentarec in pomemben za delitev z ljudmi, ki se šele prebujajo ali “ne razumete, zakaj bi nam “oni” namerno želeli storiti vse to in zakaj se je toliko vlad strinjalo, da so del tako zlovešče agende?” To tako dobro pojasnjuje s preverljivimi dokazi, ki to podpirajo. Najlepša hvala, Tim Gielen. Ta neverjetno osupljiv dokumentarec razkrije nekaj norega: večina našega sveta je v lasti iste skupine ljudi. Zaradi tega lahko nadzorujejo ves svet in vsiljujejo svojo agendo vsemu človeštvu. To je čas, da jih razkrijemo in se odločimo, kaj lahko glede tega storimo. Če razumete nujnost, delite ta video, kjer koli lahko! Ljudje morajo razumeti, kaj se dogaja
https://www.youtube.com/watch?v=7JRKGJS26l8
To, kar zadnja leta doživljamo, se je intenzivno nakazovalo že desetletja pred trenutno kulminacijo. Leta navideznega miru in obilja v zahodnem svetu so nas zasanjala do te mere, da nismo bili sposobni videti širšega aspekta. Manipulacije, zlaganost in korupcija na vseh področjih bivanja od ekonomije, medicine do zgodovine itd. so bile prisotne včasih domala v isti meri kot danes. Tako živimo v dogovorjeni resničnosti z lovkami očitno na vseh področjih (znanstvena paradigma, farmacija, zdravstvo, ekonomija, ekologija, kjer se resnica vztrajno izkrivlja glede na interese vladajočih). Smo v sistemu, ki že tisočletja temelji na izkoriščanju civilizacije, čeprav je sam izpet, prazen, izčrpan, civilizacija pa v zatonu.
Da bi razumeli trenutno dogajanje na planetu, je pomembno privzeti, da se našo civilizacijo dejansko upravlja mimo mehanizmov upravljanja na nivoju države tj. vlade, parlamenta, različnih ustanov.
Če naštejemo le nekaj takih mehanizmov upravljanja: – prikrivanje prave zgodovine, – načrtno netenje vojn in gospodarskih kriz, – nadzor nad naravnimi resursi in hrano, znanjem ter informacijami (mediji so zelo močen mehanizem nadzora in upravljanja s prognoziranjem in usmerjanjem dogodkov), – vzpostavitev dogmatičnih sistemov zastraševanja, – monoteistične religije, – spodbujanje razrasta ideologij za razdvajanje ljudi (npr. ideološke politične stranke. Mehanizem vsake ideologije je naslednji: deli in vladaj, deli in obvladuj), – indoktrinacija skozi šolske sisteme, – kreditno-finančni sistem s prefinjeno in prikrito obliko suženjstva. – mehanizem genocida: alkohol, cigarete, droga, gensko spremenjena hrana in hrana proizvedena z FFS ter farmacija,
Razlog za stanje družbe je zgolj v skladnosti naše stopnje kvalitetne vključenosti vanjo. Torej tu ni dvoma, privzemimo preskrbljenost z zdravo hrano, vodo … v lastno pristojnost kot priložnost povezovanja pravih stvari, pravih ljudi, na pravem mestu in ob pravem času. Največja zmaga, ki jo lahko dosežemo, je, da premagamo SEBE, lastno inertnost, obotavljivost, neodločnost in strah, za resnični napredek v iskrenem sprejemanju sebe kot tudi sveta, v katerem smo, vključno z vsemi packami.
Na »koncu sveta«, za razumevanje povprečnega Slovenca – v deželi »zamorcev«, nekje v Nubskih goráh, se dogaja genocid nad domorodnim ljudstvom. Ljudstvom pastirjev, nabiralcev, plesalcev, pripovedovalcev zgodb, ki so v svoji srčni brezbožnosti živeli raj nebes na Zemlji.
Pravljično, kot v Kekčevi deželi, s Pehto in Bedancem, s kozami in divjadjo. Bistro vodo so še nedavno zajemali iz deviških izvirov, vse udobje so imeli v naravi okoli sebe. Znali so se čuditi in učiti iz knjige Življenja.
Nadrasa belcev je vztrajno vdirala v neoskrunjeno naravo k neoskrunjenim ljudstvom na paradnih konjih »civilizacije«, jih oblačila, jim pripeljala vodo v plastenkah, jih trpala v šole, njihovo poganstvo križala s križem, njihova naravna bogastva pa polastninila. Jim vzela vse, kar so bili in imeli. Za nekatere petične, hedonistične riti pa smo želeli ohraniti nekaj tega »divjaškega bouqueta«, ne preveč, ravno prav – zato smo izumili rezervate, njihovo tradicijo zavili v celofan in iz nje naredili obredno kičarijo. Da samo za nas slečejo civilizirane cape in se našemijo v tisto, kar je bilo včasih za njih sveto, intimno, za tujce nedostopno. Avanturistična mrzlica šerugovskega naslajanja.
Smo se kdaj vprašali, zakaj se je prav med Slovenci našel človek, ki kot »glas vpijočega v puščavi« kriči po svetu o grozljivem genocidu, ki se dogaja najbolj nedolžnim, »Marijam in Jožefom«, iz neke daljne Afrike? Zakaj prav Slovenci kažemo veliko mero občutljivosti do nekega daljnega plemena v neki daljni Afriki? Pri genocidu nad Tibetom smo še spali. Tedaj nam je bilo še fino, udobno. Danes, ko se soočamo z Nubami in Darfurjem, pa nam ni več tako fino in udobno. Tudi sami čutimo obup, krivice, bes, opeharjenost. Morda se intuitivno zavedamo, da pravzaprav ni resnično velike razlike med Nubo in Slovencem. Morda si danes prvič upamo nezavedno hrepeneti prav po tistem, kar smo belci iztrgali, poteptali in uničili toliko avtohtonim kulturam in jih preko slogana »po svoji meri« prikrojili in pribili na križ kapitala in civiliziranosti. Demistifikacija skorajda posvečenih besed »kapital«, »razum« in »civilizacija« nas je s trdo roko udarila nazaj direktno v čelo. Morda zato zopet postajamo malo manj človek-mašina, kot pravi Tomo, bolj občutljivi, z več srca. Srž Tomovega sporočila vidim v njegovem stavku: »Mi pomagamo, da vi lahko vidite in pomagate odrezati tega raka, ki se širi. Da začutite metastaze in da preprečite, da nas vse to požre. Sedaj vas kličem, dokler ni prepozno, ker potem nam bodo zavladale mašine…«.
Nube so svetleč tujek na črni luži nafte. Zato jih je treba enostavno pobiti, zmasakrirati, za zabavo pa še posiliti. Ob tem kimajo vsi – rumeni, beli, črni, oker… Eni pobijajo in posiljujejo, drugi mižijo. In vzporedno z njihovim pobojem se dogaja tudi poboj njihove narave, pogoja njihovega preživetja. Namreč kaj, če se kakšna Nuba izmuzne lovcem smrti? Zato zbombardirajmo tudi vsa drevesa, razorjimo z minami ječečo zemljo, uničimo njihove vodne vire, zasejmo bolezni, degenerirajmo celotno okolje. Saj je nafta pod zemljo – kaj nas briga tisto zgoraj!? In dogaja se tudi poboj njihove kulture. Pod diktatom Velikega brata kričijo nad njimi lastni bratje in sestre, da so primitivni, nagi, da so sramota za celo Afriko in jih želijo spreminjati po neki kupljeni vase-prepričani samopodobi, ki ne vzdrži harmonije vzpostavljenih vrednot prastare skupnosti. Fizično uničenje, uničenje pogojev njihovega preživetja in uničenje temeljev njihove kulture – to so elementi popolnega genocida. Vse to se dogaja Nubam in prebivalcem Darfurja…
… Kaj pa nam? Kje je tu torej Slovenec?
Genocid (grško genos = rod + latinsko occidere = ubiti) pomeni vsakršno sistematično uničevanje katerekoli narodnostne, etične, rasne ali verske skupine z namenom v celoti ali delno uničiti to skupino. Ena izmed opredelitev genocida pravi, da je to tudi »naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega fizičnega uničenja«. Z drugimi besedami: »ubij me nežno«.
Danes Slovenec izumira »nežno«. Naklepno smo izpostavljeni razmeram, ki vodijo v naše uničenje. Ne bo nas potrebno (vsaj zaenkrat ne) fizično pobiti oziroma iztrebiti. Dovolj bo, da nas popolnoma onesposobijo. Cilj je skorajda uresničen. Smo prodani in razprodani, brezposelni, poneumljeni, brez lastne samooskrbe, z jokajočo čebelo kot simbolom narave, z narodnimi izdajalci kot »poglavarji« dežele, ki se raje rokujejo s korporacijami in tajkuni kot pa z lastnim ljudstvom, razbiti v potrošniške individuume (prepovedana sosedska pomoč), sprogramirani z besedo »hlapci«.
Slovenec pravzaprav čaka, da se tudi zanj pojavi nek »Tomo Križnar«, ki ga bo odrešil. Vendar pasivno in ponižno čakanje na svojega »odrešenika« ni danes lekcija Slovenca. Lekcija je, da vsak od nas prebudi »Toma Križnarja« v sebi! In iskreno se bomo morali zopet vprašati – kdo je sploh Slovenec? Ali se še čutim Slovenec? Kaj določa našo etničnost? Katere vrednote? Ali smo res hlapci?
Narod, ki hrabro stoji na braniku germanske, romanske in hunske kulture, ni hlapčevski narod! Dva milijona pokončnih ljudi v vztrajnem uporu proti stalnim grožnjam zavojevalcev naše domovine ni majhen narod! Preživeli smo stoletja borbe z drugimi »plemeni«, pa ne bi preživeli borbe z nekaj izdajalskimi ritmi v lastnem narodu! Narod vrhunskih športnikov, izumiteljev in znanstvenikov, umetnikov in poetov ni hlapčevski narod! Smo narod izjemnih zmožnosti in potencialov! Vendar kako naj se lev, ki so mu ves čas blejale ovce, zave, da je lev? In danes je čas prav za rjovenje! Začnimo rjoveti! In zahtevajmo nazaj tisto, kar je žlahtno slovensko! Se zmoremo zopet povezati in predvsem – se zmoremo zopet zediniti, kaj si želimo in česa ne? Če vkup stopi 2 milijona »Tomov Križnarjev« smo moč, ki stali vse okove!
Preden so tudi nam vsilili turbo-kapitalistično zlatenico globalizma, je bil simbol Slovenca mali kmet. Tisti, ki je živel v harmoniji z naravo in skupnostjo. Modrec. Tukaj so bile naše korenine, tukaj se je rojevala slovenska narodna pesem, od tod so izhajali naši žlahtni rituali in običaji in to je bil temelj naše varnosti. Politika je simbolno ubila, razvrednotila prav tega kmeta. Danes priznava samo še kmeta-mašino in kravo-mašino. Mali kmet, modrec, danes ne more več preživeti. In z njim ne more več preživeti slovenski narod. Na mah so odrezali naše vrednote, zmožnost lastne samooskrbe, degradirali naravo zgolj v tržno vrednost (urbanistično, surovinsko, energetsko, turistično…) in spretno zabrisali naše etnične korenine s preobrazbo Slovenca v globalnega potrošnika. To je zapisana zgodba Slovenca kot Nube – v svetovnem genocidu. Vsi narodi danes pravzaprav ječijo pod jarmom tega vse-človeškega padca v Had. Vsi smo pozabili, kaj je pravzaprav »funkcija človeka na planetu Zemlja, ker smo se prodali za udobje«, kot pravi Tomo.
Verjamem, da ko se bo uspelo iztrgati izpod tega suženjskega jarma potrošništva enemu samemu narodu, bodo temu sledili tudi ostali. Ta narod smo lahko prav mi – Slovenci! Postanimo vzor! Cel svet mrzlično išče nov model bivanja in sobivanja (le majhen procent reptilskih struktur želi zaradi svojih sprijeno egoističnih interesov ohranjati staro). Na koncu dvatisočletnega cikla smo. To je bil cikel racionalizma, cikel mislečega človeka, Homo sapiensa. In upam, da smo dojeli, kje so meje razuma. Razum brez čutenja, empatije, ljubezni, zavesti – je mašina, ki ustvarja svoj samoproizvajajoč destruktivni krog. Mašina, ki zgolj preračunava verjetnosti in možnosti pluralistične realnosti po kvocientu koristi, ne omogoča pa rešitve harmoničnega bivanja in sobivanja. Preživetje človeštva je danes odvisno od tega ali bomo lahko vstopili v nov evolucijski krog – iz mislečega človeka v čutečega in zavestnega človeka.
Paradoks tega časa je, da so rešitve pravzaprav že znane in jasne – če želimo preživeti kot Slovenec in še bolj temeljno – če želimo preživeti kot človeštvo na Zemlji. Človek kot parazit se je namreč že dodobra odebelil in izčrpal svojega gostitelja. Prodali so nam mit o neskončni ekonomski rasti in nas dodobra sprogramirali, da je to postala naša beseda olajšanja. Vendar vsako povišanje gospodarske rasti pomeni danes podpis k množičnemu umoru in samomoru. Pomeni trpljenje in smrt stotih, tisočih, milijonov izkoriščanih modernih sužnjev. Smrt stotih, tisočih, milijonov dreves in živali. Narava, okolje, izkoriščan človek – ne zmoremo več! Človek je potrošniško izčrpan, razčlovečen. Ali ne hrepenimo pravzaprav zopet po svoji »človečnosti«? Razčistiti pa bomo morali pravzaprav – kaj sploh pomeni »biti človek«! Danes si mora človek začeti postavljati zopet najbolj temeljna vprašanja. Na koncu smo se znašli pravzaprav na samem začetku! In ne zavedamo se še, da se lahko v tem času največ naučimo prav od tistih »prvih«, katerih zadnje predstavnike danes načrtno pobijamo. Od avtohtonih, čistih, tistih, ki še niso pozabili, kaj je pravzaprav resnična funkcija človeka na planetu Zemlja. Tistih, ki »biti« še niso zamenjali za »imeti«. Za nas bo to revolucija v zavesti, oni pa se bodo le nasmehnili…
Glede na moj uvid smo kot fizične osebe, (fizična oseba ni človek,) last države in s tem koorporacij. Vsako zanikanje tega prejšnje dejstvo le potrjuje vse dokler identifikacije s fizično osebo tudi notranje ne prerastemo v status živega človeka.
Takoj, ko se utelesimo, s tem, ko kot otrok dobimo rojstni listsmo kot fizična bitja znotraj okvirja.Na podlagi rojstnega lista je tako ustvarjena oseba (fikcija) s katero potem država upravlja in komunicira (in so sklenjene pogodbe med to osebo (fikcijo) in korporacijo (državo)). Torej, osebo, ki je navedena na rojstnem listu, lahko država na podlagi zakonov, ki si jih je napisala, odvzame staršem (zakonito), da v zapor ali v kakšno drugo ustanovo (brez privoljenja dotične osebe). Je tako?
Vatikan je tisti, ki že stoletja prodaja in izvaža to fikcijo osebe. Saj oni začeli z rojstnimi listi in nato še s krstnimi listi. Na ta način so si prilastili človeka in si ga podredili.
Imamo deklaracijo in konvencijo o človekovih pravicah. Zakaj? Ja zato, ker se krši človekove pravice preko fikcije osebe.
Že izdelava rojstnega lista pomeni izdelava osebe, katera je žrtev sama po sebi sistema in tako tudi človek iz katerega so naredili osebo.
Torej smo vedno znotraj okvirja in to je bila naša odločitev preden smo prišli na ta svet. Toda ta “okvir”, tako kot vsi ostali znotraj njega služi izkušnji in rasti nas kot Bitja. Preseganje okvirja (okvirjev) pa ne dosežemo z zanikanjem le tega, temveč s sprejemanjem, ker je bila to naša odločitev. Gre torej za sprejemanje Sebe v vseh oblikah in razsežnostih, ne glede kako omejene so videti na prvi pogled. Smisel je ravno zagledati in gledati onkraj okvirjev, kar pa je nemogoče, če okvirja ni… In šele ko sprejmemo okvirje in dopuščamo da enostavno so, le ti izginejo in postanemo svobodni.
Če se odločiš vstopiti v nek sistem, sodeluješ z njim na način, da ves čas ohranjaš svoje bistvo. Toraj se mu ne prilagajaš sebi v škodo in s takim pristopom dovoljuješ, da se sistem spreminja in bolj in bolj prilagaja tebi. Oblastnik in žrtev sta drug drugemu kontra stran kovanca, toraj sta nerazdružljivi dualni par, kar pomeni da drug drugega potrebujeta za svoj obstoj. Ko spoznaš obe skrajnosti nekega dualnega para, lahko zavestno izstopiš iz te dualnosti in živiš v ravnovesju. Tako da kdorkoli bi rad živel v ravnovesju a se počuti še kot žrtev, se lahko vpraša, kateri deli v njemu, ohranjajo še to dualno stanje žrtev/oblastnik.. in kateri deli v njegovem nezavednem še kreirajo te oblastniške pozicije nad sabo.
Brez te notranje izkušnje obstaja vztrajanje na formalni ravni le kljubovanje sistemu.
Anačba Matrice s tega aspekta ni rešljiva , izhod iz nje pa nemogoč.
Gre za to, da smo v neki fazi iz naravnega poistovetenja prostovoljno prešli pod okrilje in pokroviteljstvo sistema, ki se nas svoji v toliko , da nas lahko koristi kot energijski napajalni vir surovino oz. resurz ali nas izklopi kadarkoli si to zahoče in mu je to neodtujljiva pravica s pomočjo katerekoli tehnologije že (čipiranje itd.), ki mu jo sami podeljujemo. S tem dejanjem smo se odrekli svojega naravnega porekla, postali začasno sintetični ljudje odrezani blagodejnosti podpore vira.
Vendar je tudi ta sistem naraven korak v človekovem razvoju, razvoju človeštva. Sedaj je čas, da naredimo korak naprej in presežemo sistem. Smo dovolj zreli? Kaj bi se zgodilo, če npr. pride en carrington event in je celoten digitaliziran svet v trenutku izbrisan. Ni računalnikov, ni mobilcev, ničesar ni. Smo dovolj zreli, da bi kot celota nadaljevali življenje konstruktivno, ali bi zapadli v kaos? V kolikor se bi zgodilo slednje, sistem, kakršen koli pač je, potrebujemo.
S sistemom ni predrazumljeno nekaj kar nam je vsiljeno, mislim, da smo ga zgradili z namenom, ki opravičuje tudi njegova sredstva. Predvidevam , da nam je kot tak bil v neki fazi potreben ali celo nujen. Morda ravno v primeru, ko smo se znašli v kaosu in na poti samopozabe. O slednjem sem imel preblisk med obiskom tunelov v bosanskih piramidah. Dragocenosti civilizacije v zatonu smo morali zaščititi pred samim sabo, pred lastno dezorientiranostjo.
Čutim , da smo vse močneje ogovarjani s strani stvarstva, da z zavestnim povratkom k viru prekinemo vse anekse k pogodbi o suženjskem služenju in postanemo spet živi ljudje (prvi korak), naravna bitja z nedotakljivo imuniteto in v skladu z božanskim načrtom neslutenimi potenciali kreiranja.
(prispevek je nastal v forumski debati z več različnimi komentatorji)
Zadolženost na globalni ravni se je od preloma tisočletja, torej v zadnjih 15 letih, več kot podvojila, je v svoji študiji ugotovila svetovalna hiša McKinsey, poroča spletni Spiegel. V drugem četrtletju lani (2015) je globalni dolg po teh podatkih znašal 199.000.000.000.000 dolarjev oziroma 175.000.000.000.000 evrov. Več TUKAJ
Svetovni javni dolg lahko napišemo z gromozansko številko (tekoče spremljanje), ki se vsako sekundo poveča še za nekaj sto milijonov evrov. Ogromen fiktivni denar, ki so ga države porabile, je vsakega prebivalca planeta v povprečju zadolžil za več kot pet tisoč evrov (Slovenca za nadpovprečnih 7.500 evrov), da bi se ga odplačalo pa bi bilo treba delati osem mesecev in pri tem ničesar porabiti. Več TUKAJ
Zaključek
“Da bi lažje razumeli, kaj se danes dogaja okrog nas, kaj nas je pripeljalo v sedanje gospodarsko stanje, iz katerega ni videti rešitve niti na svetovni ravni, zakaj so se tudi naši politiki spremenili v pohlepne osebke, ki sprejemajo razmišljujočim ljudem povsem nedojemljive odločitve in državo ter z njo sodržavljane pehajo v lakoto, obup in brezperspektivnost, je nujno v roke vzeti knjigo Izpovedi ekonomskega morilca, avtorja Johna Perkinsa.” – Sonja Čujović
Kapitalizem ima namreč za svoj obstoj nujno samodejno vkomponirano tudi revščino, ki jo z našo potrošniško vnemo ne le generiramo, ampak tudi pospešujemo.
Na tem planetu prevladuje mišljenje in glavna skrb, da je edino gonilo razvoja nenehna rast, profit, vendar niti rast niti profit ne sme biti gonilo ljudi.
Da bi lahko odplacevali dolgove, morajo nekateri izgubiti. In ker je dolgov že bistveno vec kot denarja v obtoku je postal boj za obresti vse ostrejši in seže vse dlje. Boj se ne tice le zadolženih, saj stroški obresti v cenah blaga široke potrošnje dosegajo od 30-50 odstotkov in jih placujemo vsi, tudi ce sami nimamo na grbi svojih posojil.
Zakaj revni postajajo še bolj revni in zakaj bogati še bolj bogatijo, tako države kot posamezniki? V čigavem interesu je, da se zadolžene države še bolj zadolžujejo? Kdo so glavni igralci te nore in pokvarjene igre? Več TUKAJ
Če skupaj povežemo nekaj mejnikov skozi čas nam je opaziti
– Ženske dobijo v Švici volilno pravico šele 1971
– kolonializma je formalno konec šele 1960 s sprejemom Deklaracije Generalne skupščine Združenih narodov (1514 XV, 14. Decembra 1960) ki zagotavlja neodvisnost koloniziranih dežel in ljudstev
– v Bruslju sredi pedesetih let prejšnjega stoletja javno obratujejo ZOO parki z črnci kot eksponati
– Indijanci dobijo volilno pravico šele leta 1965
– Aboriđini so vse do leta 1967 veljali za neljudi in jih je opredeljeval zakon o flori in favni
Smo na pragu, ko naj bi dopolnilne, tradicionalne in alternativne metode zdravljenja prešle izključno pod domeno zdravnikov, ki večinoma niti nimajo interesa do zdravilstva
51 čl.Ustave RS medtem navaja »Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva.«, kot tudi »Nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju.«
Samozdravljenje in izbira načina zdravljenja kot osnovna človekova pravica izhaja iz Deklaracije o človekovih pravicah, na katero se naslanja Slovenska ustava.
Pravica do samozdravljenja je zatorej osnovna človekova pravica! Kratenje te pravice pa pomeni poseg v pravno zavarovano sfero.
Samozdravljenje so poznala domala vsa tradicionalna ljudstva sveta. Znanje in veščine samozdravljenja je bilo v domeni ožje skupnosti, družine in posameznikov, ki so si morali znati pomagati sami v dani situaciji specifične potrebe. Ker so živeli skladno z naravo so potankoma poznali načine, sredstva in oblike samopomoči.
Karin Rižner predsednica Združenja bioresonančnih terapevtov Slovenije poziva
Spoštovani!
Ministrstvo za zdravje je dalo v javno razpravo osnutek zakona o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih metodah zdravljenja, diagnostike in rehabilitacije, s katerim zdravilske storitve, ki ste jih vsa ta leta uporabljali za izboljšanje zdravja, PODELJUJE IZKLJUČNO V DOMENO ZDRAVNIKOV. Večina zdravnikov nima ne želje niti interesa, da bi se ukvarjala z zdravilskimi metodami, poleg tega se v Sloveniji uradno ne morejo izobraževati in pridobivati znanja s tega področja. Torej ne bodo mogli doseči kompetence na tem področju še leta.
Če ta zakon v parlamentu sprejmejo, bo hkrati nehal veljati zakon o zdravilstvu, kar pomeni, da bodo vaši dolgoletni zdravilci morali zapreti ordinacije, vi pa boste ostali brez zdravilskih storitev in pravice do izbire takega načina zdravljenja, kot ga želite.
Vse, kar ste želeli vedeti o teoriji zarote 11. septembra v 5-ih minutah
Na jutro 11. septembra 2001 je 19 mož oboroženih z olfa noži, pod režijo človeka na dializi v jamski utrdbi, na drugi strani sveta, z uporabo satelitskega telefona in prenosnika, režiral predor v najbolj sofisticiran, najbolj zaščiten zračni prostor na svetu, obvladalo potnike in vojaško trenirane pilote na štirih komercialnih letalih, preden so letala preusmerili s smeri za več kot uro, ne da bi jih nadlegoval en sam vojaški lovec prestreznik.
Ti ugrabitelji so bili pobožni verski fundamentalisti, ki radi pijejo alkohol, snifajo kokain in živijo s striptizetami roza las, je uspelo zrušiti tri zgradbe z dvema letalom v New Yorku, medtem ko je pilotu v Washingtonu, ki ni zmogel upravljati letala CESSNA z enim motorjem, uspelo leteti 757 z višine 2,5 km v zasuk 270 stopinj prileteti na točno raven s tlemi, zadeti Pentagon, v pisarno analiziranja proračuna, kjer je osebje DoD delalo na skrivnosti izginotja 2,3 milijarde dolarjev, ki jih je obrambni sekretar Donald Rumsfeld razglasil za “pogrešane” iz Pentagonskih kufrov na novinarski konferenci dan pred tem 10. septembra 2001.
Na srečo so voditelj poročil vedeli, kdo je bil v minutah, učenjaki so vedeli v urah, administracija je vedela po enem dnevu in dokazi, so dobesedno padli v naročje FBI-ja. Toda iz nekega razloga, je kup norih teoretikov zarote zahtevalo preiskavo največjega napada na Ameriški zemlji v zgodovini.
Ta preiskava je bila odložena, premalo financirana, nastavljena za neuspeh, s konfliktom interesov in prikrita od začetka do konca. Temelji na pričanju, pridobljenem z mučenjem, katerih evidence so bile uničene. Ni omenila obstoja WTC7, Able Danger, Ptech, Sibel Edmons, OBL in CIA, ter vaje ugrabljenih letal, ki se zaletijo v stavbe, ki so bile simulirane ob točno istem času, ko so se ti dogodki dejansko dogajali. Lagal ji je Pentagon, CIA, Busheva administracija in kar se tiče Busha in Cheneya … No, nihče ne ve kaj sta povedali, ker sta pričala tajno, neuradno, ne pod prisego in za zaprtimi vrati. Ta ni preiskovala, kdo je financiral napade, ker ima vprašanje “malo praktičnega pomena”. Kljub temu je komisija 11. sept. opravila briljantno, odgovorila na vsa vprašanja javnosti (razen družinskih članov večine žrtev) in pripela krivdo vsem odgovornim osebam (čeprav nihče ni ostal brez službe)določitev napadov je bila “neuspeh domišljije” — ker “Ne verjamem, da bi si kdo lahko zamislil leteča letala v stavbo” razen Pentagon, FEMA, NORAD in NRO.
DIA je uničila 2,5 TB podatkov o Able Danger, a nič zato, verjetno ni bilo pomembno.
SEC je uničila evidence preiskave o trgovanju na podlagi notranjih informacij pred napadi,a nič zato, ker je uničenje arhivov največje preiskave v zgodovini SEC, le del rutinskega vodenja evidenc.
NIST je podatke, ki jih uporabila za model kolapsa WTC7 označila za tajne, ki jih uporabila za model kolapsa WTC7, a nič hudega, ker bi znanje, kako so njihov model zrušili “ogrozilo javno varnost”.
FBI je trdil, da mora vso gradivo v zvezi z preiskavo 11. sept. ostati tajno pred javnostjo, ampak to je OK, ker FBI verjetno nima ničesar skrivati.
Ta človek ni nikoli obstajal, niti ni vreden vaše pozornosti kaj je povedal in če trdiš drugače si paranoidni teoretik zarote in si zaslužiš, da se te izogiba vso človeštvo. Prav tako njega, njega, njega, in nje. (In nje, nje in njega)
Osama bin Laden je živel v jamski utrdbi v hribih Afganistana, a nekako ušel. Nato se je skrival v Tora Bori, ampak nekako pobegnil. Potem je živel v Abottabad več let, zbadal najobsežnejšo obveščevalno z najbolj napredno tehnologijo v zgodovini sveta za desetletje, posnel video za videom povsem
nekaznovano (in postajal vse mlajši in mlajši, kot je to storil) predno ga je končno našla ekipa tjulnov v drznem napadu, ki ni bil nikoli zabeležen na videu, v katerem se ni upiral ali uporabil ženo kot človeški ščit in v katerem so te posebne sile v paniki ubile tega neoboroženega človeka, menda najboljši vir informacij o teh teroristih na celem planetu. Potem so njegovo telo vrgli v ocean, predno so komu povedali za to. Potem je nekaj ducatov članov te ekipe, umrlo v helikopterski nesreči v Afganistanu.
To je zgodba o 11. septembru, ki vam jo prodajajo mediji, ki so vam povedali trdno resnico JFK in dojenčkih v inkubatorjih in mobilnih napravah za proizvodnjo in reševanju Jessice Lynch.
Če imate kakršnokoli vprašanje o tej zgodbi… ste nor-paranoidni-klošar, ki zlorablja pse in sovraži dojenčke in boste osramočeni pred vsemi. Če imate radi svojo domovino in/ali svobodo, srečo, mavrice, Rock & Roll, psičke, jabolčno pito in vašo babico, ne boste nikoli izrazili dvoma o kateremkoli delu te zgodbe nikomur. Nikoli.
To je bila napoved javne službe: prijateljev FBI, CIA, NSA, DIA, SEC, MSM, Bele hiše, NIST in komisije 11. septembra.
Ker je v nevednosti moč.
11 September. Dan, ki ga ne moremo pozabiti, Eksplozivni dokazi – Strokovnjaki spregovorijo in Rethink 9/11.org
Spodnji video je del dokumentarnega filma “9/11: Eksplozivni dokazi – Strokovnjaki spregovorijo, končna izdaja”, ki je izšel v maju 2012, s strani arhitektov in inženirjev za resnico o 11. septembru.
V filmu je deset strokovnjakov in predstavlja več kot 1700 arhitektov in inženirjev, ki so podpisali peticijo AE911Truth za novo preiskavo treh nebotičnikov, ki so bili uničeni 11. septembra, ki so terjali skoraj 3000 življenj Američanov in začeli globalno desetletno vojno, ter vse njene grozote in stroške, kot tudi izgubo večjega dela svoboščin v Združenih državah.
Strokovnjaki so v polni različici filma intervjuvani s podrobno množico znanstvenih dokazov za nadzorovano rušenje vseh treh WTC stolpnic: dvojčkov
in zgradbe WTC 7. Strokovnjaki so strukturni inženirji, arhitekti za visoke
stolpnice, strokovnjaki za rušenje, mehanski, kemični inženirji, inženirji, fiziki, šolniki, prejemnik nagrade National Science dr Lynn Margulis, nekdanji direktor programa >>Star Wars<< v administraciji predsednika Forda Carterja, podpolkovnik USAF Robert Bowman in mnogi druge.11. september:
Na vrhu ene od stolpnic sem bila kak teden pred zrusitvijo dvojckov.In to ob priblizno istem casu , kot sta bila kasneje zrusena. Ob taksni ( relativno zgodnji dopoldanski uri) je bilo v stolpnici pretezno pomozno in nizje osebje .Zivine pridejo kasneje.
Ce bi nekdo hotel dati lekcijo Americanom bi jo dal ob 12 h.Takrat sta stolpnici polni.
Ko sem doma na TV gledala zrusitev dvojckov (zanimivo, da je ameriska TV to takoj prenasala po celem svetu – a so cakali v blizini ali kaj?)
mi je intuitivno sinila skozi mozgane misel, da je to pripravljena nesreca.To je tisti neverjetni obcutek , ko enostavno ves, da ti nek notranji glas govori resnico in te tisoc
nasprotnih argumentov ne more prepricati, da je resnica drugacna.
Vceraj sem bila v Mb na “Pozabljenem 11.sept.”Dogodek je bil posvecen obletnici puca v Cilu in smrti Salvadorja Allendeja.
Po predavanjih smo si ogledali dokumentarec “The war on democracy”.Zdaj je podnaslovljen slovensko in upam, da ga bo mozno pogledati na You Tube.
Marsikaj sem vedela o svinjarijah , ki jih je Amerika in Cia pocela v J Ameriki, a ob vcerajsnjem filmu mi je postalo tako tesno , da ga nisem mogla gledati do konca.
Ne slepimo se, da to ni mozno tudi v Evropi.Grcija je le poizkusni laboratorij do kod lahko gredo elite , da disciplinirajo ljudstvo.
Vceraj sem izvedela se za eno grozljivo zgodbo , ki se je zgodila Slovencu v Ameriki pred dobrim mesecem.
O tem morda kdaj drugic, ker sem se v soku od te pripovedi.
V Ameriki sem bila velikokrat , tako poslovno kot privatno, a po 11.9. nikdar vec, ker je to postala dezela strahu in teror dejansko izvaja amerisa vlada
in devijantne osebnosti v CIA in drugih sluzbah.Vkljucno s predsedniki vlad in svetovalci, obrambnimi ministri,…
Amerikanizacija Evrope pa potihoma poteka ze vec desetletij.
The Zionist Whistleblower- Benjamin H. Freedman 1961
Govor Benjamina H. Freedmana koji je održan pred skupom patriota 1961. godine u hotelu “Willard” u Vašingtonu u korist tadašnjih patriotskih novina “Common Sense” čiji je vlasnik bio Conde McGinley.
Benjamin H. Freedman je bio jedna od najinteresantnijih, najzapanjujućih ličnosti 20 veka. Rođen je 1890. godine i bio je uspešni jevrejski bizmismen iz Njujorka. Živeo je u bogatstvu od najmanje 2.500.000 dolara i dobar deo života posvetio otkrivanju zavere koja se odvijala u SAD.
U govoru koji prenosimo, on nam otkriva jednu sasvim drugačiju sliku o Prvom i Drugom svetskom ratu.
“Prvi svetski rat je objavljen leta 1914. Još uvek ima par ljudi mojih godina koji se toga sećaju. Taj rat se vodio između Velike Britanije, Francuske i Rusije na jednoj strani i Nemačke, Austro-ugarske i Turske na drugoj. Nakon dve godine rata, Nemačka je dobijala rat, ne samo da je bila bolja nego je i zaista pobeđivala. Nemačke podmornice su iznenadile svet i Nemačka je sve svoje konvoje prebacila sa Atlanskog okeana. Velika Britanija je mirovala bez municije za svoje vojnike sa rezervama hrane za jednu sedmicu i posle toga ih je očekivalo gladovanje. U to vreme Francuska vojska se pobunila. Oni su imali gubitke od oko 600.000 najboljih francuskih mladića zarad odbrane Verduna na Somi. Ruska armija je bila obmanjena pa su pokupili svoje igračke i otišli kući, jer više nisu hteli da se igraju rata – oni nisu voleli cara; i Italijanska vojska je doživela neuspeh.
Nijedan metak nije ispaljen na Nemačkoj teritoriji. Nijedan neprijateljski vojnik nije prešao Nemačku granicu, pa ipak je Nemačka ponudila Engleskoj mirovni sporazum. Oni su ponudili Engleskoj mirovne pregovore, tipa quo ante basis, kako kažu advokati. To znači: “Zaustavimo rat i pustimo sve da bude kao što je bilo pre nego je rat počeo”. Engleska, u leto 1916 je to ozbiljno shvatila, jer nisu imali izbora. Bilo je pitanje da li da se prihvate mirovni pregovori koje je njima Nemačka velikodušno ponudila ili u suprotnom da se rat nastavi i da Engleska doživi potpuni poraz.
U međuvremenu, dok se to dešavalo Cionisti u Nemačkoj, koji su predstavljali Cioniste iz Istočne Evrope, su otišli do Britanskog kabineta rata – i sam sam bio zbunjen – to je duga priča, ipak imam sve potrebne dokumente koji dokazuju svaku moju izjavu – rekli su: “Gledajte! Još uvek možete pobediti u ovom ratu. Ne morate se predati. Ne morate da prihvatite mirovne pregovore koje vam sad nudi Nemačka. Možete pobediti u ovom ratu, ako Sjedinjene države uđu u rat kao vaš saveznik”. U to vreme, Sjedinjene države još nisu bile u ratu. Bili smo sveži, mladi, bogati i moćni. Oni su rekli Engleskoj: “Garantujemo da ćemo uvesti Sjedinjene države u rat kao vašeg saveznika, da se bore na vašoj strani, ako nam zauzvrat obećate Palestinu posle vaše pobede u ovom ratu”.
Drukčije rečeno, oni su postigli dogovor: “Mi ćemo uvesti SAD u ovaj rat kao vašeg saveznika. Zauzvrat, nakon vaše pobede i poraza Nemačke, Austrougarske i Turske, morate nam dati Palestinu”. Engleska je imala isto toliko pravo da nekome obeća Palestinu koliko i SAD da Japan obećaju Irskoj. To je potpuno besmisleno da Velika Britanija, koja nije imala niti kakve veze niti interesa niti prava, na ono što je poznato kao Palestina, ponudi Palestinu kao sredstvo za trgovinu sa Cionistima za uvođenje SAD u rat.
Kako god bilo, oni su oktobra 1916. to i obećali. Malo nakon toga su, ne znam koliko se vas toga seća, SAD, koje su pretežno bile naklonjene Nemačkoj, ušle u rat kao saveznici Velike Britanije.
Ja sam rekao da su SAD bile veoma naklonjene Nemačkoj, jer su ovdašnje novine kontrolisali Cionisti, banke su bile u njihovim rukama, sva sredstva javnog informisanja, sve su kontrolisali Cionisti, a Cionisti su bili veoma naklonjeni SAD. Jevreji su bili naklonjeni Nemačkoj, jer su mnogi od njih došli iz Nemačke, a i pored toga želeli su da Nemačka obori cara. Oni nisu voleli cara, i nisu želeli da Rusija pobedi u ovom ratu. Ovi nemački judeo-bankari kao što su Kuhn Loeb i druge velike bankarske firme po SAD-u, nisu hteli da daju ni jedan jedini dolar, ni Francuskoj, ni Engleskoj. Oni su stali u stranu i rekli: “Dokle god su Engleska i Francuska u saradnji sa Rusijom nećemo dati nijednog centa”. Ali oni su uložili novac u Nemačku, zajedno sa Nemačkom su se borili protiv Rusije, pokušavajući da obore carski režim.
Dakle, ti isti ljudi, kada su videli mogućnost da prisvoje Palestinu, su otišli u Englesku i postigli taj dogovor. Tada se odjednom sve promenilo, kao kad se svetlo na semaforu sa crvenog promeni na zeleno. Novine koje su do tada bile izuzetno naklonjene Nemačkoj su govorile o poteškoćama koje ima Nemačka u ekonomskoj borbi protiv Velike Britanije, i na drugim poljima je sve odjednom bilo protiv Nemačke.
Oni su bili nitkovi. Oni su bili Huni. Ubijali su i medecinske sestre iz Crvenog krsta. Bebama su odsecali ruke. Oni nisu donosili ništa dobro.
Malo nakon toga, gospodin Wilson je objavio rat Nemačkoj.
Londonski Cionisti su poslali telegram SAD-u, sudiji Brandeis, govoreći: “Idi i završi posao sa predsednikom Vilsonom. Dobili smo od Engleske ono što smo tražili. Sada idi kod predsednika i uvuci SAD u rat.” Tako su SAD ušle u rat. Mi više nismo imali interesa za to, mi više nismo imali prava da budemo u tome, pre smo trebali da budemo na Mesecu nego u tome. Nije bilo nikakvog razloga da Prvi svetski rat bude naš rat. Mi smo se uvukli unutra samo da bi međunarodni Cionisti dobili Palestinu. To je nešto što ljudima iz SAD nikada nije rečeno. Oni nikada nisu saznali zašto smo mi ušli u Prvi svetski rat.
Pošto smo ušli u rat, Cionisti su otišli u Veliku Britaniju i rekli: “Dobro, mi smo ispunili naš deo dogovora. Mogli biste sada da napravite neki pisani dokumenat koji će garantovati da ćete održati vaš deo dogovora i da ćete nam predati Palestinu kada budete dobili rat”. Oni nisu znali da li će taj rat trajati još godinu ili narednih deset godina. Stoga su oni počeli da rade i preko dogovora. Potvrda je uzela oblik pisma, koje je bilo ispisano vrlo tajnim jezikom tako da ostali svet nije znao o čemu se radi. To je nazvano Balfourska deklaracija.
Ova deklaracija je bila samo obećanje Velike Britanije da će se odužiti Cionistima u skladu sa dogovorom, kao nagradu za uvođenje SAD u rat. Dakle, ta deklaracija o kojoj se toliko priča, je samo jedna obična prevara kao što je to i novčanica od tri dolara. Ne znam mogu li ovo bolje naglasiti nego ovako.
Tada su sve nevolje počele. SAD su ušle u rat i slomile Nemačku. I sami znate šta se tada desilo. Kada se 1919. rat završio, Nemačka je otišla u Pariz na mirovnu konferenciju gde je bilo 117 Jevreja kao delegacija koja je predstavljala same Jevreje i koju je vodio Bernard Baruch. Ja sam bio tamo, morao sam znati. Dakle, šta se tada desilo?
Cionisti su na toj konferenciji rasparčali Nemačku i skroz rasparčali Evropu svim onim nacijama koje su dobile pravo na određene delove evropske teritorije, i napokon rekli: “Kako bi bilo da mi sada dobijemo Palestinu?”
I tada su oni, po prvi put na znanje Nemaca, sproveli Balfoursku deklaraciju. Tek tada su Nemci shvatili: “Oh, u tome je bila poenta! Zbog toga su Sjedinjene države ušle u rat.” Nemci su tada shvatili da su oni poraženi zato što su Cionisti zahtevali Palestinu i bili spremni na sve da bi je dobili.
To nas dovodi do jednog drugog veoma zanimljivog dela. Kada su Nemci ovo shvatili, oni su to, naravno, odbili. Do tada, Jevrejima nije nigde bilo bolje nego što im je bilo u Nemačkoj.
Tu je bio gospodin Rathenau, koji je bio možda 100 **** značajniji industrijski i finansijski stručnjak nego što je to bio Bernard Baruch u ovoj zemlji. Tu je bio gospodin Balin koji je posedovao dve velike parobrodske linije, severnonemački “Lioyd” i “Hamburg – American lines” . Tu je bio i Bleichroder koji je bio bankar za porodice Hohenzollern. Tu je bio i “Warburgc” u Hamburgu, koji je bio veliki bankar – trgovac, najveći u svetu. Njima je veoma dobro išlo u Nemačkoj. Tu nema zbora. Nemci su se razočarali: “Pa, to je bila potpuna izdaja”.
To je bila izdaja koja bi se mogla hipotetički uporediti sa sledećom situacijom: pretpostavimo da su SAD bile u ratu sa SSSR-om. I SAD su pobeđivale. I SAD su rekle Sovjetima: “Pa, hajde da prekinemo. Mi vam nudimo mirovne uslove. Dajte da zaboravimo celu stvar”. I iznenada komunistička Kina ulazi u rat kao saveznik Sovjetima. I njihov ulazak u rat nama donosi poraz. Strašan poraz sa rasparčavanjima koja čovek ne može ni zamisliti.
Zatim zamislite, posle poraza, ako bi samo saznali da su nas Kinezi, koji žive u našoj zemlji, naši kineski građani, za koje smo sve vreme mislili da su odani građani koji su bili na našoj strani, prodali SSSR-u i da je zbog njih komunistička Kina ušla u rat protiv nas. Šta bismo mi u SAD, tada osećali prema Kinezima? Mislim da se niko od njih ne bi usudio da promoli nos na nekom javnom mestu. Ne bi bilo dovoljno zgodnih uličnih svetiljki za njih. Zamislite kako bismo se mi osećali.
Pa, to su tada Nemci osećali prema njima. Oni su bili tako dobri prema njima – od 1905, kada je propala prva Ruska komunistička revolucija i kada su Jevreji morali pobeći iz Rusije, svi su pobegli u Nemačku. Nemačka im je dala utočište. I prema njima se ophodila vrlo ljubazno. I sada su oni prodali Nemačku, na milost i nemilost, samo zato što su želeli Palestinu.
U ono doba, Nahum Sokolow i ostale velike vođe i značajne ličnosti o kojima ste čitali u vezi sa Cionizmom danas, 1919, 1920, 1921, 1922 i 1923. godine, pisalo je u svim njihovim novinama da je mržnja prema Jevrejima u Nemačkoj uslovljena činjenicom da su oni shvatili da je do velikog poraza Nemačke došlo zbog Cionističkog zauzimanja za uvođenje SAD u rat. Jevreji su to sami priznali. Nisu bila u pitanju osećanja uslovljena religijom. Nije došlo do ispoljavanja mržnje prema ovim ljudima na račun njihovih religijskih shvatanja. Sve je bilo na političkoj osnovi. Bilo je i na ekonomskoj osnovi. Bilo je zbog svega drugog samo ne zbog religije. Nikoga u Nemačkoj nije interesovalo da li će Jevrejin kada dođe kući da padne u senku uz reči “Shema’Yisroel” ili “Oče naš”. Do ovog rasta besa je došlo jer su Nemci Jevreje smatrali odgovornim za svoj poraz.
I Prvi svetski rat je započet protiv Nemačke bez razloga za koji bi Nemačka bila odgovorna. Nizašta nisu bili krivi. Samo zbog postignutog ekonomskog uspeha. Izgradili su jaku mornaricu. Razvili su svetsko tržište. Setite se da se Nemačka za vreme Francuske revolucije sastojala od 300 malih gradova – država, kneževina, vojvodstava itd. I u to vreme, između Napoleona i Bizmarka, oni su se učvrstili u jednu državu i nakon tih 50 godina oni su postali jedna od velikih svetskih sila. Njihova mornarica je bila takmac mornarici Velike Britanije, oni su obavljali poslove svuda po svetu, mogli su potkupiti svakoga, mogli su da naprave bolje proizvode. Šta se dogodilo kao rezultat toga?
Postojao je dogovor između Engleske, Francuske i Rusije da sruše Nemačku. Ne postoji nijedan istoričar na svetu koji bi mogao da pronađe valjan razlog zbog kojeg su ove tri zemlje odlučile da izbrišu Nemačku sa političke karte.
Kada je Nemačka shvatila da su Jevreji odgovorni za njihov poraz, oni su se pobunili protiv njih. Ali ni jedna dlaka sa glave nije zafalila nijednom Jevrejinu. Profesor Tansill sa univerziteta “Georgetown”, koji je imao pristup svim tajnim dokumentima Stejt deparmenta, je napisao u svojoj knjizi i sitirao dokumenta Stejt Deparmenta koje je napisao Hugo Schoenfelt, Jevrejin, koga je Cordell Hull poslao u Evropu 1933. da ispita takozvane logore za političke zatvorenike, koji im je u odgovoru napisao da ih je zatekao u veoma dobrom stanju. Oni su bili u dobroj formi i dvi su se dobro ophodili prema njima. Bili su puni komunista od kojih su mnogi bili Jevreji, zato što sedesilo da Jevreji čine oko 99% komunista u tadašnjoj Evropi. Tu je bilo i nešto sveštenika, ministara, vođa radničkog pokreta, masona i drugih međunarodnih zvaničnika.
Naravno neki povodi su istinski: 1918-1919. komunisti su preoteli Bavarsku za samo nekoliko dana. Roza Luksemburg i Karl Liebknect i grupa ostalih Jevreja su preeuzeli vlast u roku od tri dana. Zapravo, kada je Kajzer zaustavio rat, pobegao je u Holandiju, jer je mislio da će komunisti osvojiti Nemačku kao što su i Rusiju, i da će ga zadesiti ista sudbina kao što je zadesila i samog cara. Zato je on pobegao u Holandiju na sigurno. Nakon otklanjanja komunističke opasnosti u Nemačkoj, Cionisti su i dalje radili, pokušavajući da povrate svoj raniji položaj, i Nemci su im se suprostavljali na sve moguće načine a da im nije falila dlaka sa glave. Oni su se, toj zemlji, borili sa njima kao što su se prohibicionisti borili sa svakim ko je bio zainteresovan za alkohol. Nisu se borili pištoljima. To je bio način na koji su se borili protiv njih u Nemačkoj. I u to vreme, setite se, bilo je oko 80 do 90 miliona Nemaca i samo 460 000 Jevreja. Otprilike oko 0,5% od ukupnog stanovništva. Pa opet su tada kontrolisali svu štampu i veći deo ekonomije zato što su došli sa novcem, kada je vrednost marke pala, i tada su kupili gotovo sve.
Jevreji su pokušali da sakriju ovu činjenicu. Oni nisu želeli da svet sazna da su oni prodali Nemačku i da je to razljutilo Nemce.
Nemci su preuzeli odgovarajuće mere protiv Jevreja. Oni su ih raskrinkavali gde god su mogli.
Posle izvesnog vremena, međunarodno Jevrejstvo je sazvalo sastanak u Amsterdamu. Jevreji iz svih država na svetu su jula 1933. prisustvovali ovom sastanku. I oni su rekli Nemačkoj: “Oborite Hitlera, i vratite svakog Jevrejina u njegov pređašnji položaj, bez obzira da li je bio komunista ili bilo šta drugo. Ne možete se više ovako ophoditi prema nama, mi, međunarodno Jevrejstvo vam postavljamo ultimatum”. Možete zamisliti kako su im Nemci odgovorili. Pa šta su uradeli Jevreji?
1933. godine, kada je Nemačka odbila da se preda svetskoj konferenciji Jevreja u Amsterdamu, konferencija se rastala i gospodin Samuel Untermajer, koji je bio predstavnik američke delegacije i predsedavajući cele konferencije, se vratio u SAD i odmah sa parobroda otišao pravo do studija “Columbia Broadcasting System” i radiom raširio poruku kroz SAD u kojoj je on nadahnuto rekao: “Međunarodno Jevrejstvo objavljuje SVETI RAT protiv Nemačke. Mi smo sada ušli u svetu borbu protiv Nemačke. I mi ćemo je izgladnjivati dok se ne predaju. Organizovaćemo bojkote protiv njih širom sveta. To će ih uništiti jer oni zavise od svog izvoza”. Činjenica je da se dve trećine Nemačkih zaliha hrane moralo uvoziti, a to se jedino moglo uvesti kao rezultat njihovog izvoza. Stoga, ako Nemačka ne bi mogla uvoziti, dve trećine njenog stanovništva bi moralo da gladuje. Dakle, u toj objavi, koju ja sada ovde imam, i koja je bila štampana u Nju Jork Tajmsu koji je izašao 7. avgusta 1933, gospodin Untermajer je drsko izjavio da je ovaj bojkot naš način samoodbrane. Presednik Ruzvelt je podržao ovo u National Recovery Administration, čega se neki od vas sećaju, gde je bio bojkotovan svako ko se nije pridržavao pravilnika koji je izneo NEW DEAL i koga je Vrhovni sud tog vremena proglasio nezakonitim. Bez obzira na to, svi Jevreji su proglasili bojkot protiv Nemačke i to je bilo toliko uspešno da nigde, ni u jednoj prodavnici u svetu, niste mogli naći stvar na kojoj piše “Proizvedeno u Nemačkoj”. U stvari, izvršilac kompanije Woolworth mi je rekao da oni moraju da bace u reku grnčarije i posuđe vrednih milione dolara, pošto bi njihove radnje bile bojkotovane ako bi neko ušao i našao artikal proizveden u Nemačkoj. U radnji koja je pripadala lancu R.H.MACY, koji je posedovala porodica Strauss, koji su slučajno isto bili Jevreji, jedna žena je pronašla čarape koje su iz Chemintiza sa etiketom “”Proizvedeno u Nemačkoj”. Tada je bojkotovan MACY, od stotina ljudi koji su hodali sa parolama kao što su: “ubice”, “hitlerovci” itd. U to vreme ipak nije falila nijedna jedina dlaka sa glave nijednom Jevrejinu u Nemačkoj. Nije bilo patnje, nije bilo gladovanja, nije bilo ubistava, nije bilo ničega.
Nemci su tada rekli “Ko su ti ljudi da objavljuju bojkot protiv nas i da zbog njih svi naši ljudi ostanu bez posla i naprave zastoj za našu industriju? Ko su oni da nam to urade?” Nemci su to odbili. Sigurno je da su crtali “svastike” na radnjama čiji su vlasnici bili Jevreji. Zašto bi Nemac tu ulazio i davao svoj novac prodavcu koji je bio deo tog velikog bojkota koji bi trebalo da izgladni Nemačku i natera je da se preda.
Bojkot se nastavio još neko vreme, ali su tek 1938., kada je mladi Jevrejin iz Poljske ušetao u Nemačku ambasadu u Parizu i ubio Nemačkog zvaničnika, Nemci stvarno počeli sa grubostima prema Jevrejima. I tada ćete ih moći opaziti kako razbijaju prozore, tuku ih, itd.
U međuvremenu, živeo sam u Nemačkoj i znao sam da su Nemci odlučili da Evropa mora biti ili hrišćanska ili komunistička, ili jedno ili drugo. I Nemci su odlučili da, ako budu mogli, ipak sačuvaju Hrišćanstvo i ponovo su se počeli naoružavati.
Novembra 1933., SAD su priznale SSSR. SSSR je postao veoma moćan i Nemačka je shvatila “”približava nam se naša propast, osim ako ne budemo bili jaki”. Ista rečenica koju mi danas izgovaramo u našoj zemlji (Americi). Naša vlada troši 833 ili 844 milijardi dolara godišnje za odbranu. Odbranu od koga? Odbranu od 40 000 Jevreja u Moskvi koji su preuzeli Rusiju, a zatim i kontrolu nad mnogim drugim zemljama. Ova zemlja je bila na ivici Trećeg svetskog rata, iz kojega mi ne možemo izaći kao pobednici. Svaki tračak nade je samo mašta. Znam da se nuklearne bombe mere u megatonama. Megatona je izraz koji se koristi za milion tona TNT. Naše nuklearne bombe su bile zapremine od 10 megatona kada su napravljene (ili 10.000.000 tona TNT-a). Sada su dostigle sigurno zapreminu od 200 megatona i samo nebo zna koliko megatona nuklearnih bombi ima SSSR? Sa čime se mi sada suočavamo? Ako mi započnemo sledeći svetski rat koji lako može da se razvije u nuklearni rat, to će biti kraj čovečanstva. Zašto se raspravlja o mogućnosti rata? To će se pokazati kada se zavesa podigne za početak trećeg čina.
1. čin je bio Prvi svetski rat
2. čin je bio Drugi svetski rat
3. čin će biti Treći svetski rat
Cionisti i svi njihovi saplemenici su odlučili da će ponovo upotrebiti SAD da im pomogne da trajno prisvoje Palestinu kao oslonac za svoju vladavinu svetom. To je istinito kao i činjenica da ja sada stojim ovde. Nisam samo ja to pročitao, već su mnogi od vas to pročitali i to je poznato celom svetu.
Šta ćemo mi uraditi? Živote koje ćete spasiti mogu da budu životi vaših sinova. Vaši momci su možda već večeras na putu ka tom ratu, a vi ne znate ništa osim onoga što ste znali da su u Londonu 1916. Cionisti postigli dogovor sa Britanskim ratnim kabinetom i poslali vaše sinove u Evropu da ratuju. Da li ste to tada znali? Niko u SAD to nije znao. Vama nije bilo dozvoljeno da znate. Ko je to znao? Predsednik Vilson je to znao. Znali su to i ostali koji su u tome učestvovali.
Da li sam ja to znao? Ja sam imao veoma dobru sliku toga što se dešavalo. Bio sam povezan sa Henry Morganthaujem, za vreme kampanje 1912. kada je izabran presednik Vilson i tada su kružile priče po kancelariji. Henry Morganthau, koji je bio presednik finansijske komisije, me je smatrao za pouzdanog čoveka, bio sam veza između njega i blagajnika po imenu Rollo Wels. Prisustvovao sam tim sastancima i sedeo na čelu stola sa presednikom Vilsonom i sa svima drugima i tada sam čuo kako bombarduju mozak presednika Vilsona zagarantovanim prihodima i šta je postala Federalna rezerva i takođe sam čuo o njegovoj saradnji sa Cionističkim pokretom. Sudija Brandeis i presednik Vilson su bili toliko bliski koliko i dva prsta na ovoj ruci. Presednik Vilson je bio nesposoban da otkrije šta se dešava koliko i jedno novorođenče. Tako su nas uveli u Prvi svetski rat dok smo mi još spavali. Oni su poslali naše momke da budu ubijeni. Zbog čega? Da bi Cionisti mogli da dobiju Palestinu kao svoju državu. Oni su vas toliko namagarčili da vi niste sigurni da li treba krenuti ili ostati po strani. Svaki sudija, kada se obrati poroti kaže: “Gospodo, kada primetite da je bilo koji svedok rekao barem jednu laž, možete da zanemarite celo njegovo svedočenje”.
Koje su činjenice u vezi Jevreja? (Ja ih zovem Jevreji zbog vas, jer ih vi znate pod tim imenom. ja ih tako ne zovem. Pričam o njima kao o takozvanim Jevrejima, zato što ja znam ko su i šta su oni). Istočno-evropski Jevreji, koji sačinjavaju 92% ukupnog broja onih ljudi koji sebe nazivaju Jevrejima, su u stvari Kazari (odnosno Hazari). Oni su bili ratoborno pleme koje je živelo duboko u srcu Azije. I oni su bili toliko ratoborni da su ih čak i sami Azijati proterali iz Azije u Istočnu Evropu. Oni su stvorili veliko Kazarsko kraljevstvo veličine od oko 800.000 kvadratnih milja. U to vreme Rusija nije postojala, niti mnoge druge Evropske zemlje. Kazarsko kraljevstvo je bila najveća zemlja u celoj Evropi – tolilo velika i moćna da kada bi neki vladari želeli da idu u rat, Kazari bi im pozajmili po 40.000 vojnika. Bili su toliko veliki i moćni.
Oni su bili obožavaoci falusa što je bilo toliko sramotno da ja ne bih želeo da ulazim u detalje. Ali to je bila njihova religija, kao što su bile religije mnogih drugih paagana svuda u svetu. Kazarskom kralju se smučilo da gleda degeneraciju svog kraljevstva, pa je odlučio da usvoji neku jednobožačku veru, ili Hrišćanstvo ili Islam ili ono što je danas poznato kao Judaizam, što je u stvari Talmudizam. Posle slušanja vrhovnih poglavara tih religija i birajući po principu “eci, peci, pec” on je izabrao takozvani Judaizam. To je postala državna religija. Otišao je do Talmudskih škola Pumbedita i Sura i doveo hiljade rabina i otvorio sinagoge i škole i njegovi ljudi su postali ono što mi danas zovemo Jevrejima. Nijednom od njih predak nije, ni nožnim prstom, ni zgazio, na “Svetu zemlju”. Ne samo u istoriji Starog zaveta, već nikada. Nijedan od njih! Pa ipak oni dolaze kod hrišćana i traže podršku za njihov oružani ustanak u Palestini govoreći: “Vi želite da se božiji izabrani narod vrati u svoju obećanu zemlju – zemlju svojih predaka, zar ne? To je vaša hrišćanska dužnost. Mi smo vam dali jednog od naših mladića kao vašeg Gospoda i Spasitelja. Vi nedeljom idete u crkvu i klečite i molite se Jevrejinu, i mi smo Jevreji”. Ali oni su u stvari paganski Kazari koji su primili Judaizam isto kao što su se i Irci preobratili.
Smešno je da ih nazivamo “ljudi sa svete zemlje”, љto bi bilo isto kao kada bi smo zvali “arapima” 54. Miliona kineskih muslimana. Muhamed je umro 620. nove ere i od tada je 54.000.000 Kineza primilo Islam kao svoju veru. Sada zamislite Kinu, 2.000 milja daleko od Arabije, od Meke i Muhamedovog rodnog mesta. Zamislite kada bi 54.000.000 Kineza odlučilo da sebe naziva Arapima. Vi biste morali reći da su oni poludeli. Svako ko poveruje da su tih 54.000.000 Kineza u stvati Arapi, mora da je skrenuo sa pameću. Sve što su oni uradeli jeste usvajanje religijskih ubeđenja koja potiču iz Meke, u Arabiji. Isto kao i Irci. Kada su Irci postali Hrišćani, niko ih nije bacio na okean i uvozio na “Svetu zemlju” kao novu grupu stanovnika. Oni se nisu promenili. Oni su ostali isti narod ali su prihvatili Hrišćanstvo kao svoje versko ubeđenje.
Ovi Kazari, ovi pagani i azijati, ovi Turko-finci, su bili Mongoloidna rasa koja je izbačena iz Azije u Istočnu Evropu; zato što je njihov kralj prihvatio Talmudizam oni u stvari nisu imali izbora. Isto kao u Španiji: ako je kralj bio katolik svi su morali biti katolici. Ako neko nije hteo da bude katolik, morao je biti izbačen iz Španije. Tako su Kazari postali ono što mi danas nazivamo Jevrejima. Sada zamislite koliko je bilo glupo od velikih hrišćanskih zemalja što su rekle: “Mi ćemo upotrebiti svu našu moć i uticaj da vratimo Božiji odabrani narod na zemlju njihovih predaka, na njima obećanu zemlju”. Da li postoji veća laž od ove? Zato što kontrolišu dnevne novine, časopise, radio, televiziju, izdavačke kuće i zato što ministri i političari pričaju istim jezikom, ne iznenađuje me da vi verujete u tu laž. Poverovali bi ste i kada bi pričali da je crno zapravo belo, ako bi to dovoljno često slušali. Sigurno ne bi ste više crno zvali crnim već bi ste ga počeli zvati belo. Niko ne može da vas krivi zbog toga.
To je jedna od velikih istorijskih laži. Ovo je osnov za sve nesreće koje se dešavaju na svetu. Ne zaboravimo da Talmud uči da kad god treba da položite neki zavet ili obećanje treba da se setite molitve “Kol Nidre” koja se recituje na “Dan iskupljenja”. Tada se čovek oslobađa potrebe za ispunjenjem obećanja. Koliko se onda možemo pouzdati u data nam obećanja? Amerika će patiti isto koliko su patili i Nemci i to iz tog istog razloga.”
Izvor ZIONIZMA – dodatno pojasnilo Tona Švab
Za originalne Zioniste veljajo Babilonski Kaldejci (svečeniška kasta Antibrahmanov – “Abraham(e)”) in njihovi potomci, ki so dandanes Vatikanovci in “kraljevske” družine in taglavni svetovni bakirji (Rockefellerji in Rothschildi), torej tisti, ki se jih nasplošno smatra kot “13 glavnih krvnih linij “ill-uminatov”. Vladarji v Rimskem imperiju so namreč bili potomci izgnanih Kaldejcev, Vatikanovci in “kraljevske” družine in taglavni svetovni bakirji pa so potomci Rimskih cesarjev. Po mojem mnenju so ti tisti, ki (kar je zame več kot očitno) so “vladarji sveta”, ker so le-ti očitno vladali v preteklih dveh tisočletjih oz. še vladajo dandanes. Tudi njihovi nazivi in(skrivne) vloge v današnjem svetu kažejo na to. Tudi vsi predsedniki, ko so izvoljeni se hodijo priklanjat le tem, ne pa Kazarskim lažno-židovskim bankirjem. Po mojem tudi, če bi bili res Kazari oz. kazarski “zionisti” vladarji sveta, dvomim, da tako Vatikanovci kot tudi drugi “kraljevski” imperatorji, ko so se v preteklosti polastili dovolj oblasti in moči, ne bi izkoristili kdaj v tem času priložnosti, pobili kazarske “zioniste” in se polastili popolne oblasti. Tudi prerokbe prikazujejo Vatikanovce in “kraljevske” imperialiste kot te tihe vladarje, in tudi točno sedanjega papeža “Petra Rimskega” navajajo kot tistega, ki ukaže začetek Tretje Svetovne Vojne. Tudi simboli in zgradbe, ki se uporabljajo in gradijo dandanes, nakazujejo na zionizem Rimskega Imperija (npr. zastava združenih narodoov, ki je ekvivalent Rimske Republike, Rimsko pravo, imperializem, itd. itd.) in njihovih prednikov Babiloncev (simbol leva, Sol Amonov Tempelj, šestkraka – “Davidova” zvezda, evropski parlament v Štrasburu, ki je bil zgrajen po podobi Babilonskega stolpa, itd. itd.). Tako da po mojem, če kdo kontrolira koga, potem Vatikanovci in “kraljevske” družine in taglavni svetovni bankirji kontrolirajo kazaske kvazi zio-žide, kot pa obratno.
Glede Kazarov pa jaz ne vem nič drugega, kot da so možni potomci Babiloncev, ki so od židovskem (Hebrejsko-Judejskem) uporu bili izgnani iz Babilona, da so nekje po letu 1000 prevzeli židovsko vero in da predstavljajo veliko večino današjih bogatih (lažnih) židov.
Komentar
To kar je Tona napisal v zadnjem odstavku je menda vezna nit in tako ni nasprotnih razlag o izvoru zionizma. Mislim, da je skladno s slednjim tudi Freedman razlagal v predavanju, le da je on obravnaval ocitno le kazarske zioniste.
Dodatno gradivo
The REAL History of World War II That You Were Never Told
Komercializacija je s svojim profitnim interesom tako zelo prisotna na vseh področjih človekovega bivanja, ustvarjanja in raziskovanja, da je resnica zmanipolizirana in tako večinoma zatajevana, prikrivana, prirejena ali pač preprosto zlagana. Povsod torej, kjer je poleg interes denar, so tudi laži, potvarjanja.
Sodobna medicina v primežu potrošniškega kapitalizma, korupcije v znanosti.
Rak, metode zdravljenja raka in industrija rakavosti.
Zakaj je hrana naših prednikov prava in naravna, tako zelo pomembna?
Znanost vse bolj marioneta kapitala je razdeljena na tri sfere, na tisto staro javno “žlahtno” znanost, na korporacijsko znanost, ki se dogaja v tajnih laboratorijih korporacij, in na ekperto-kracijo, pri kateri nekateri s svojim doktoratom garantirajo za neko lažno politično floskulo- A. Komat.
Mediji in vpliv televizije na človeka.
Vse vojne so vojne bankirjev.
VOJNA ZA VODO, NAFTO, RUDNINE, ZEMLJO, ZA VIRE IN SUROVINE.
Svetovna nagrada Monsantu za hrano, Monsanto postal lastnik Blackwater-največja privatna vojaška firma, Monsanto kupil podjetje za modulacijo vremena.
Mikrokreditiranje revnih z Grameen banko M. Junusa. V lepo folijo zavit brezkompromisen kapitalizem?
Smo družba hiperprodukcije in paradoksa v vseh ozirih – načrtovana pokvarljivost in zastaranje izdelkov za izhod iz krize.
Pozabljenje glede izvora in originalnosti osnovnih živil uvod do razkroja in distopije družbe.
Šolsko izobraževanje, propaganda z namenom proizvesti “pridne” in krotke državljane?
