Ne iščite katerokoli stanje, razen tistega, v katerem se ravnokar nahajate; v nasprotnem primeru vam bo slednje povzročilo notranji konflikt in nezavesten odpor.
Odpustite sebi,da niste spokojni. V trenutku, ko popolnoma sprejmete svoje nespokojstvo se bo le to pretvorilo v spokojnost. Karkoli sprejmete v popolnosti, vas bo to odpeljalo do cilja, vodilo vas bo do spokojnosti.
To je čudež predaje. (Eckhart Tolle)
Kakor je zapisal Alan Watts v knjigi Pot zena: »Če želimo, da se kalna voda zbistri, je najboljše, kar lahko storimo, to, da jo pustimo pri miru. Podobno bi lahko trdili, da ljudje, ki tiho sedijo in nič ne delajo, v resnici naredijo največ dobrega za razburkani svet.«Alan Watts
https://www.youtube.com/watch?v=5bCwoCr09iw%20
Paradoks pri vsem je, da ničesar ne moremo reševati, ker pravzaprav ni kaj rešiti, ker stvari so neizogibno take kot pač so edino možne predvsem zaradi naše skupne aktivnosti/ neaktivnosti oz. stanja zavesti.
Motiv reševati stvari je po moje napačen oz. nujno ne rešuje nič.
Kar edino je pomembno in kar edino ne stopnjuje drame, zaradi katere sem pričel ta sestavek na linku, je nemotivirano soustvarjanje skozi entuziazem, igro in veselje početi lepe stvari skupaj z ljudmi, ki so nam blizu in tako prek polja, matrike ob prepoznavi lastnega poslanstva nehote efekt soodvisne prepletenosti rezultira tudi kjerkoli v vesolju po njemu lastnemu principu holograma(*). In čudeži postanejo nekaj povsem vsakdanjega in običajnega.
Temeljno vprašanje torej: Zakaj si sploh prizadevati? Zakaj vztrajati? Kaj me žene?
Vzrok , posledica in tako tudi težava , kakor hkrati tudi rešitev smo namreč mi sami.
Problem obstaja v toliko, dokler ga kot takega percepiramo, mu dajemo veljavo in moč, ko o njem razmišljamo , se zaradi njega pritožujemo in obremenjujemo ter iz katerega sledijo naše frustracije.
Delovanje brez tendence biti nekdo, rešiti nekaj, marveč zgolj iz ljubezni do realizacije lastnega poslanstva je bistvo vsega.
Nobenih problemov niti ne moremo reševati s pozicije zavesti, ki je teiste probleme ustvarila, kvečjemu stvari le še bolj zakompliciramo.
Radi bi lokalno hrano brez GSO z izmenjavo avtohtonih semen, kooperativne odnose, naravno zdravljenje (medicinsko konopljo), prepoved chemtrailsov, svobodo odločanja glede cepljenja, spoštljiv odnos do živali…..nebroj stvari.
Stremljenje za zdravo čisto hrano, okolje, zdravo skupnost…..in vsa komplementarna področja v širšem planu pa so lahko uspešna le ob zadostno izraženi vrhovni življenski prioriteti večje množice ljudi, ki so za to stvar pripravljeni max participirati, za dosego cilja pa v veliki meri kultivirati svojo naravo, podrediti svoj ego in svoje vsakdanje življenje za skupni cilj.