Ste se kdaj za veliko noč vprašali, zakaj se Jezusovo vstajenje proslavlja s pisanimi jajci in čokoladnimi zajčki? Odgovor tiči v izvoru tega praznika!

https://www.facebook.com/Calirera/posts/10209261709004607?pnref=story
Angleško ime za veliko noč, ki je največji katoliški praznik, je Easter, kar ustreza izgovorjavi imena boginje Ishtar, ki so jo častile mnoge predkrščanke civilizacije (Babilonci, Sumerci, Akadijci, Semiti, Aramejci …).

Velika noč ima torej globoke predkrščanske korenine, sega v obdobje spomladanskega enakonočja, začetka pomladi, ko so stara ljudstva praznovala začetek novega leta, novega cikla in življenja.

Praznik boginje Ishtar, boginji plodnosti, vojne, ljubezni in seksa so ljudje slavili na način, ki je bil temu primeren – s simboli boginje (jajca, ki so očiten simbol za razmnoževanje in zajci, ki so znani po svoji plodnosti), odvijale pa naj bi se tudi orgije.

Znano je, da se mnogi krščanski prazniki ujemajo s starimi poganskimi, boginja Ishtar naj bi se denimo rodila za božič, umrla pa na noč čarovnic, ki je večer pred katoliškim praznikom vseh svetih.
To je razumljivo, saj so prvi kristjani tako z lahkoto uveljavili svoje praznike med pogani, saj so na te dneve tako ali tako slavili, spremenili so le zgodbo, v katero verujejo.

Vir: Velika noč je bila sprva praznik

 

Sorodno

Božič je starodavno praznovanje rojstva sonca, zimski solsticij pa je edini naravni praznik.