Kdaj neodvisni projekti NVO ali civilne iniciative šele lahko uspevajo na dolgi rok

Radi bi lokalno hrano brez GSO z izmenjavo avtohtonih semen, kooperativne odnose, naravno zdravljenje (medicinsko konopljo), prepoved chemtrailsov, svobodo odločanja glede cepljenja, spoštljiv odnos do živali…..nebroj stvari.

Stremljenje za zdravo čisto hrano, okolje, zdravo skupnost…..in vsa komplementarna področja v širšem planu pa so lahko uspešna le ob zadostno izraženi vrhovni življenski prioriteti večje množice ljudi, ki so za to stvar pripravljeni max participirati, za dosego cilja pa v veliki meri kultivirati svojo naravo, podrediti svoj ego in svoje vsakdanje življenje za skupni cilj.

Formula skladno z izrekom

martin-l-king

Navdušenje+uživancija+max organiziranost+projektno delovanje+nenehno fiksiranje vizije (oblika skalarnega valovanja naše namere-točka 3 spodaj) za dosego trajne homeostaze visokega reda. Več TUKAJ

Zato  v ospredje in na prvo mesto potrebno nujno postaviti sodelovanje, sinergijo in konkretizacije ljudi

  • dobre volje tudi  na prostovoljnem sodelovanju brez plačila, ki čutimo željo po povezovanju, sodelovanju v kolektivu  in delu z ljudmi,
  • ki stremimo k soustvarjanju skupnosti podobno mislečih in znamo sodelovati v kolektivu
  • ki gradimo po principih projektnega managementa s ciljem zagotoviti sredstva za plačilo opravljenega dela.
  • z sposobnostjo iznajdljivosti in improvizacije
  • z sposobnostjo kooperativnosti, kompatibilnosti in  pripadnosti ideji

 

Žal mi izkušnje kažejo, da je takih ljudi, ki bi bili sposobni vsaj:

  • podrediti svoje vsakdanje življenje
  • ciljno in v viziji izraziti  vrhovno življensko prioriteto
  • resničnega sodelovanja, sinergije in konkretizacije….

malo, dosti premalo, da bi se realno lahko izognili realizaciji scenarija agende, ki ima v svojem repertoarju cel arsenal metod kako zatolči človeka.
Splošna otopelost, nezainteresiranost za vse kar ni max adrenalinsko, favšija in škodoželjnost je prisotna do te mere, da otežkoča ali celo onemogoča resne projekte.

Splošni dekadenci, distopiji družbe, razprodaji vsega kar je sploh karkoli vredno pa se zato verjetno ne moremo upreti in je neizbezna, v kolikor se ne bomo uspeli temu primerno organizirati in sodelovati na dolgi rok z konkretizacijo v nekem formaliziranem delovanju usklajene skupine ljudi, ki bi s sabo pritegnila zadosten javni interes.

Ponazoritev značilnega dela v prostočasnih projektih s pomočjo kratke evalvacije prvega (Oskrbimo Slovenijo), drugega (Boš Breskev) in tretjega (Samooskrbna skupnost 4 Letni časi) vseslovenskega projekta, ki smo se ga šli, pa ga nismo še zdaleč skončali kot smo si ga sprva slikali

Zavedam se našteti projekti niso uspeli (oz. je padel) predvsem zaradi spodaj naštetih točk (predvidevam , da so to klasične preizkušnje večine projektov ) in seveda zaradi naše nesposobnosti,  da jih sproti saniramo. Zavedam se tudi lastne soodgovornosti , ker nisem premogel toliko odločnosti , da bi prispeval k odpravljanju takšnih zapletov, pojavov…

Continue reading

Če se nikdar ne vprašamo o poslanstvu in viziji ali o tem kdo sploh smo, nas vodi naprej inercija, ne pa nove zamisli.

Kdo smo?
Kaj nam je pomembno?
Kaj počnemo?
Zakaj to počnemo?
Od kod smo prišli?
Kje smo?
Zakaj smo tu?
Kaj želimo?
Kako lahko dosežemo, kar želimo?

Zgornja vprašanja so temelj resnega poglabljanja v bistvo (posameznika, projektne skupine, organizacije…človeštva ). Če se nikdar ne vprašamo, katere so naše najbolj osnovne vrednote, kaj je naš smisel in namen in kakšne so naše vizije, ostanemo omejeni na ponavljanje vedno enih in istih postopkov, ki smo jih tako ali drugače privzeli in so za nas“to, kar naj bi počeli”, ker je“bilo vedno tako” in ker“tudi drugi verjetno počnejo isto”.

Če se nikdar ne vprašamo o poslanstvu in viziji ali o tem kdo sploh smo, pristajamo, da ostaja osnovno gibalo, ki nas vodi naprej inercija, ne pa nove zamisli.

Kdo sem jaz

[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=8VdYrYJM0_4]

Uvod

Kdo sem jaz je naslov nizu vprašanj in odgovorov, ki temeljijo na samo-raziskovanju. Vprašanja je okoli leta 1902 postavljal Bhagavan Sri Ramana Maharsiju – Sri M. Sivaprahasam Pillai .

 

Sri Pillai, diplomat psihologije je bil v tistem času zaposlen pri Revenue Department. Ob njegovem službenem obisku v Tiruvannamalali l.1902 je šel v jamo Virupaksha na hribu Arunchala in se srečal z Maharsijem. Pri njem je iskal duhovno vodstvo in odgovore na vprašanja, ki se nanašajo na samoraziskovanje( lahko tudi samoizpraševanje)

V tistem času Bhagavan ni govoril, ne sicer zaradi kakšne zaobljube, pač pa, ker ni bil pristaš govorjenja. Zato je odgovore napisal. Kot je izbral in zapisal Sri Sivaprahasan Pillai je bil zabeleženih trinajst vprašanj in odgovorov Maharšija. Ti zapisi so bili prvič natisnjeni leta 1923 ( v originalnem Tamilu) skupaj z nekaj pesmimi, ki jih je spesnil Sri Pillai, opevajo pa Bhagavanovo veličino in njen vpliv na Sri Pillai, pripovedujejo o tem, kako je Bhagavanova bližina vplivala na razblinjanje dvomov in Sri Pilai- u pomagala pri reševanju iz krize v življenju. Continue reading