Na dogodku Vdihnimo Navdih sem predstavil projekt “Skupnost Letni časi” s dvema ciljema ozaveščati o pomembnosti ekološko pridelane lokalne hrane in samooskrbe ter omogočiti neposredno sodelovanje kmetov in potrošnikov. V svojem nastopu sem predstavil predvsem izzive s katerimi se soočajo takšni projekti in kaj lahko skupaj storimo za boljšo povezanost in sodelovanje na področju zdrave in lokalne hrane.
Reševanje planeta? Saj še niti ne vemo kako bi poskrbeli zase! Nismo se naučili kako skrbeti drug za drugega in sedaj bomo rešili planet. Utrujen sem že tega sranja. Utrujen sem tega sranja. Utrujen.
Sit sem prokletega dneva zemlje, sit sem že teh kvazi-pravičnih/self-righteous okoljevarstvanikov, teh belih-buržo-liberalcev, ki mislijo, da vse kar je narobe s to državo je to, da ni dovolj kolesarskih poti. Ljudje poizkušajo za svoje volvote narediti varen prostor. Poleg tega okoljevarstvenike ne briga stanje planeta! Ni jim mar za planet! Ne v abstraktnem. Ne v abstraktnem. Veste kaj jih zanima? Čisti prostor, kjer bi lahko živeli. Njihovo lastno domače okolje. Da bodo lahko nekoč v prihodnosti oni osebno pomirjeni; omejeni, neumni, sebični interesi me niti ne presenečajo.
[Podobno tudi sam “pogruntal”, zakaj mi namreč novodobni protesti, peticije in podobno, ne dišijo preveč: večinoma protestirajo le zaradi tega, ker je ogrožen njihov razvajeni/potrošniški/neodgovorni način življenja, in ne zaradi tega, ker bi bilo kaj temeljnega/bistvenega narobe s svetom (tako notranjim kot zunanjim; kar pomeni, da je temeljna neumnost tudi znotraj človeka in ne le zunaj) in načinom življenja.]
Poleg tega, s planetom ni nič narobe! Nič ni narobe s planetom! Planet je v redu – ljudje so zahojeni! Razlika! Razlika!
Planet je v redu. V primerjavi z ljudmi, se planet drži zelo dobro. Tu je že 4.5 milijarde let; ste kdaj razmišljali o aritmetiki? Planet je tu že 4.5 milijarde let, mi smo tu, kaj?, stotisoč let, mogoče dvestotisoč let. In težko industrijo imamo le malo več kot 200 let. 200 let proti 4.5 milijardami – in mi mislimo, da smo nekako grožnja, da bomo nekako ogrozili to lepo, zeleno žogo, ki kroži okoli sonca [no, tudi to se lahko zgodi. Mars je uničila civilizacija podobna naši.]. Planet je že preživel veliko hujše stvari kot nas. Je bil skozi vse sorte reči SLABŠIH od nas. Preživel je potrese, vulkane, premike skorij*, continental drifts, sončni izpuhi, sončne pege, magnetske nevihte, magnestki obrati polov, 100 tisoče let meteorskega bombardiranja kometov in asteroidov, svetovne poplave, valovi, požari, erozije, ponavljajoče se ledene dobe, in mi mislimo, da bodo neke PLASTIČNE vrečke in neke aluminijaste pločevinke naredile razliko.
Planet, planet, planet ne gre nikamor! Mi gremo! Odhajamo! Spokajte kufre ljudje, odhajamo. In niti ne bomo pustili kaj dosti sledu.
Hvala Bogu za to. Mogoče male styrofoam, mogoče, male styrofoam. Planet bo tu ko nas že DOLGO ne bo več; le še ena propadla mutacija, še ena biološka stran pot, evolucijska cul-de-sac (slepa pot). Planet bo z nami pometel kot z bolhami. Nadloga na površini planeta. Hočete izvedeti, kako gre planetu? Vprašajte ljudi v Pompejih, ki jih je vulkanski pepel zamrznil v določen položaj – kako gre planetu. Hočete vedeti, ali je planet v redu? Vprašajte ljudi v Mexico-City-u ali Armeniji ali na stotine drugih področij, ki so poteptana pod tisoči tonami potresov, če mislijo, da so grožnja planetu – ta teden. Ali tiste ljudi v Kilowai-ju na Hawajih, kateri so si zgradili dom zraven aktivnega vulkana in potem se sprašujejo zakaj imajo lavo v dnevni sobi.
Planet bo tu bo še dolgo, dolgo, dolgo ko nas ne bo več. In se bo ozdravil, očistil se bo, kajti to je njegova funkcija. Je samo-obnovljivi sistem. Zrak in voda si bosta opomogla, zemlja se bo obnovila [čez nekaj milijonov/milijard let], in če je res, da plastika ni razgradljiva, no, tedaj bo planet vgradil plastiko v novo paradigmo in se poimenoval Zemlja plus plastika. Zemlja ne gleda na plastiko tako kot mi, plastika je izšla iz zemlje, Zemlja verjetno vidi plastiko kot enega od svojih otrok. Morda je to edini razlog, da nam je Zemlja dovolila, da smo hodili po njenem površju, hotela je plastiko zase. Ni vedela kako naj jo naredi, zato je potrebovala nas. Modra je to odgovor na starodavno filozofsko vprašanje, ZAKAJ smo tu?: PLASTIKA, neumneži! Tako da, plastika je tu, naše delo je končano, lahko odidemo.
In mislim, da se je to že začelo, se vam ne zdi. Če smo pošteni, nas planet verjetno vidi kot majčkeno grožnjo. Nekaj s čimer se je potrebno spopasti. In prepričan sem, da se bo planet zavaroval, kot se zavaruje veliki organizem, na primer panj ali mravljišče. Prepričan sem, da se bo planet nečesa spomnil. [Jaz bolj upam na podoben scenarij kot je bil prikazan v Avatarju (2009). Kjer bodo “odplaknjeni” (postopoma, naravno, čez čas, lahko tudi nekaj 10 ali 100 let; seveda z določenimi obdobji večje intenzivnosti, kot trenutno doživljamo) le tisti, ki se obnašajo kot paraziti, in da se bo človeška vrsta nadaljevala in napredovala v kakšno bolj čisto/angelsko obliko – postopoma, naravno, čez čas.] Kaj bi vi storili, če bi bili planet in se poizkušali zavarovati pred to nadležno, težavno vrsto. “Poglejmo. Hmmm.. Virusi, zdi se, da nimajo zaščite pred virusi. In virusi so prebrisani, vedno mutirajo, oblikujejo nove oblike ko je cepivo izumljeno. Mogoče bi lahko bil prvi virus takšen, ki ogrozi imunski sistem teh bitij. Mogoče človeški imunizacijski virus, da bodo potem ranljivi za vse ostale vrste bolezni in infekcij. In mogoče bi se lahko razmnoževal preko spolnosti. Da se ne bodo tako radi razmnoževali.”
No, to je poetičen izraz. In je začetek, in lahko sanjam – mar ne? Vidite, ne skrbijo me malenkosti: čebele, drevesa, kiti, polži. Mislim da smo del večje modrosti, katero ne bomo nikoli razumeli. Višji red. Recite mu karkoli hočete. Veste kako ga jaz imenujem: veliki elektron. Veliki elektron: “Whoooa. Whoooa. Whoooa.” Ne kaznuje, ne daje nagrad, niti ne sodi, enostavno je – in tako smo tudi mi, še za nekaj časa. Hvala, tudi vam, da ste bili malo časa ta večer z menoj. Hvala. Najlepša hvala.
http://www.zbudise.net/blog/tag/trinitas/
Malemu in srednjemu kmetu bodo v času krize in recesije ob prodaji večjih količin prinašale največji možni zaslužek le organizirane lokalne kmečke tržnice, ki so še vsakič doslej odigrale pomembno vlogo pri oskrbi prebivalstva v težjih časih.
Istočasno se ljudje ob vse večji potrebi po povezovanju vse bolj ozaveščajo, da je večina hrane, ki jo dobijo v trgovskih centrih daleč od zdrave hrane. Sodobna prehranjevalna veriga predstavlja pridelavo hrane, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen “vse za ceno dobička.”
Ko hrana in pridelek zgubita obraz in postaneta izdelek.
Obup kmetov, ki vedo, da je takšen način proizvodnje hrane popolnoma zgrešen, vendar v glavnem nimajo izbire, je prav tako jasen in upravičen. Še kako je v tem oziru dragocena hrana iz domačega vrta ali njive. In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana pridelana in ne proizvedena.
Vendar je cenovni pritisk enormen. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmet hitro ostane brez kupca.
Zato je prodajati vsem vse težje in dosežena končna prodajna cena postaja na daljši rok vse pomembnejša za malega in srednjega kmeta ter za malega potrošnika že v vidu samega obstoja.
Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi je tisto, kar nam omogoča obstanek in preživetje v odnosu do globalističnih trendov, ki nam vztrajno režejo korenine, stik z predniki, z izročilom. Več TUKAJ
Podpora lokalnim kmetom in organizatorjem prodaje lokalnih pridelkov
Trenutno priznam sem bolj ko ne izčrpan in entuziazem mi vezano na vzpostavljanje mreže lokalnih kmečkih tržnic usiha. Ekipa Letni časi smo izmozgani in na robu zmogljivosti.
Brez podpore širših razsežnosti preprosto ne bo šlo, slednje mora že v osnovi postati/se obuditi kot interes ljudstva po preskrbi lokalne hrane, ki nosi pečat zadovoljnega kmeta, nosilca naše skupne prehranske in zdravstvene varnosti.
Žal mi je izraziti in razkriti, da se tudi z uvozom cenejših in mnogo manj kvalitetnih pridelkov s prikritim soglasjem pristojnih inštitucij očitno izvaja planirana sabotaža slo kmeta, njegove in s tem naše osnovne varnosti.
Kljub pripravljenosti nas nekaterih tega ne bomo mogli preprečiti, v kolikor spoznanje in pripravljenost konkretne podpore široke javnosti ne bo v porastu za par nekaj ravni.
Dajmo zadržat vizijo uresničitve sanj, čeprav je odziv ljudi trenutno resnično zaskrbljujoč.
Zgolj to , da tehnično spedenamo našo idejo zagotovitve zdrave lokalne hrane še zdaleč ne bo dovolj, da ljudem resnično uspemo približati možnost odvezave od “potapljajočega Titanika”, če le ti ne bodo sposobni ali korajžni prvega koraka vsaj pogledati čez rob palube.
Domnevam , da imamo kot vrsta zelo malo možnosti da obstanemo, spomnim se da je Tomaž Humar zase v Himalaji predvidel nekje 30% možnosti preživetja. Ta stopnja verjetnosti je kar tiče človeštva nasploh po moje dosti manjša. Kljub vsemu pa nek procent vseeno obstaja in če ne že zaradi kogar drugega bi želel, da ta svet obstoji že zaradi naših otrok, da izkusijo vsaj delček tistih vznesenosti, ki jih lahko okusimo kot ljudje in katere smo eventuelno bili tudi mi sami deležni.
Ganjenost, ko se ti rodi sin ali hči, zamaknjenost zaljubljenosti, občutenje sreče ob lepoti kreacije….
In zato navkljub nepredstavljivi neumnosti , nenasitni lakomnosti ter iracionalni apatiji in ignoranci večine populacije vseeno ne odneham verjeti v ljudi, v tistih nekaj ključnih, ki ravnovesje na tehtnici obstoja/neobstoja s tvornim sodelovanjem premakne na stran obstoja.
Pa ti, verjameš v obstoj?
Izkoriščanje naftnega peska so okoljevarstveniki poimenovali celo za »najbolj destruktiven energetski projekt na Zemlji« Continue reading
Med tem pa, ko smo mislili, da smo doživeli in izkusili že vse, kar lahko, in verjeli, da smo v materialnem in moralnem smislu doživeli vrhunec človeške civilizacije, so se na našem planetu začeli rojevati tako imenovani indigo otroci. Poenostavljeno povedano so indigo otroci eni izmed prvih znanilcev novega obdobja človeštva, ki ne temelji na materialnih in mentalnih strukturah, ki jih ljudje dandanes jemljemo za samoumevno, temveč na duhovnih.
Indigo otroci so znani predvsem po svoji trmoglavosti, neposlušnosti in občutku, da so nekaj posebnega, obenem pa se upirajo samoumevnim vzorcem bivanja in delovanja.
Zdravniki jim pogosto postavijo diagnozo, povezano z motnjo pozornosti (ADD, ADHD), disleksijo ali drugimi težavami z učenjem;
Kaj je vaš otrok ?
PSHIČNA BOLEZEN OTROK JE :
kljubovalno nasprotovanje……………………………….LIDER
generalna aksioznost………………………………………AKTIVIST
hiperaktivnost, pozornost………………………………..IZUMILTELJ
pretirana navezanost………………………………………ZDRAVILEC
bipolarna motnja……………………………………………UMETNIK
osebnostna motnja…………………………………………FILOZOF
motnja vodljivosti………………………………………….REVOLUCIONAR
MI ljudje smo nenehno v mehurju zaznave, to je meja našega svetlobnega telesa alias energijskega telesa. To, kar mislimo da vidimo, je slika na notranji strani tega mehurja. Skozi mehur pride pa samo tisto, kar nas je nekdo naučil videti/ zaznavati… Droge, umetne droge in podobno, včasih za kratek čas odprejo ta mehur, potem pa ljudje govorijo o fantastičnih svetovih. Ne gre za drugo kot to, da ti ljudje ugledajo svet drugače, kot so ga navajeni dojemati. Možgani/ razum pač ne znajo sprocesirati drugače. Tudi podobno ne znajo, če niso naučeni 😉
Počasi umira, kdor postane suženj navad, ki si vsak dan postavlja iste omejitve, kdor ne zamenja rutine, kdor si ne upa zamenjati barv, kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna… Počasi umira, kdor beži pred strastmi in njihovimi močnimi emocijami, zaradi katerih se zasvetijo oči in znova oživijo osamljena srca… Počasi umira, kdor ne zamenja življenja, ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo, kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči, kdor ne sledi svojim sanjam, kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju ubežati pametnim nasvetom… Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere, kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi… Počasi umira, kdor uničuje lastno ljubezen, kdor ne dovoli, da bi mu pomagali, kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo ali nad neprestanim dežjem… Počasi umira, kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti, kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve, kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve… (Martha Medeiros, sodobna brazilska pisateljica, pesnica )
Ne dovoli si počasnega umiranja! Tvegaj in uresniči želje še danes! Živi za danes!
Iz dneva v dan smo lahko vse bolj presenečeni nad nepredstavljivo nesorazmernostjo vedenja med tistim kar vemo in tistim kar nam še ostaja popolnoma v oblakih.
Doslej smo vedeli, da DNK vpliva na čustva, vedenje, misli, in zdravje, nismo pa vedeli, da tudi misli, vedenje , zdravje in čustva vplivajo na DNK, kar med drugimi dokazuje Dawson Church v knjigi Duh v genih, kjer poveže zadnje znanstvene ugotovitve s področja genetike, elektromagnetnih sistemov v telesu, prevodnosti celičnih membran in kvantne fizike (sicer nisem bral..).
Nismo žrtve genetske usode.
Dr. Nela Sršen je v različnih kulturah proučevala, kako številne somatske bolezni tradicionalno zdravijo z mislimi in spreminjanjem stanja zavesti. »Um ustvarja stvarnost s podzavestnimi vsebinami. Epigenetika pa nas uči, da je veliko stvari odvisnih od načina življenja in ne od genov! Ko smo ozaveščeni, postanemo vladarji svoje usode, namesto da mislimo, da smo žrtve naše genske sprogramiranosti. Genski material ne odreja našega življenja. Lahko se rodiš z mutirajočimi geni in ostaneš zdrav (normalen). Če spremeniš percepcijo oziroma način, na katerega se berejo tvoji geni. To pomeni, da lahko daste novo obliko svoji genski kodi. Tisto, v kar VERJAMEMO, spremeni in nadzoruje biologijo,«
razmišlja dr. Nela Sršen.
Lahko smo vladarji Usode, članek iz revije Jana v celoti tukaj
Angelina Jolie pa si je dala odstraniti prsi – največja prevara?
Zakaj ?
1. FACT Nr 1
Ameriško podjetje, ki opravlja tovrstne preiskave – Myriad Genetics, si lasti pravico nad patentom, za ves postopek ugotavljanja gena BRCA-1. Že kar dolgo časa je poznano, da si tovrstne družbe prizadevajo patentirati človeški DNK
Myriad Genetics pravkar bije pravno bitko z Ameriškim Vrhovnim sodiščem, s katero bi dosegli zaščito nad ugotavljanjem gena BRCA. V bistvu si ta gen hoče prisvojiti. Kritiški mediji povezujejo priznanje zvezdnice (poseg je opravila že pred časom), ki sovpada s pričetkom postopka na sodišču. Takoj po njenem priznanju, že naslednji dan, so namreč delnice tega podjetja poskočile za 3%. Če bo razkritje Angeline vplivalo na razsodbo Vrhovnega sodišča, bo omenjeno podjetje pričelo služiti milijarde dolarjev na leto. Bogate ženske bodo po vsem svetu hotele opraviti ta test, ki trenutno stane 3.000-4.000 $.
Rak je eden najdobičkonosnejših poslov na Svetu
Več tudi v Članku iz revije Jana: Kdo je lastnik naših genov TUKAJ
2. FACT Nr 2.
DNK je IRELEVANTEN za posameznika. DNK je POSLEDICA in NIKAKOR NE VZROK, ki pa tiči drugje NUJNO ogled
[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=jjj0xVM4x1I] Biology of Belief – by Bruce Lipton (full documentary) Continue reading
“Življenje je kot vožnja s kolesom, neprestano moraš naprej, da ne zgubiš ravnotežja..”A.E
Dragi soborci, v tej maniri delujemo, nikoli obstati, se predati , pač pa ves čas balansirati z vedno vnovičnim korakom,
V želji , da vam ne usahne entuziazem za nove izzive, za nova znanja , pa vam pošiljam paket video prispevkov, ki prinašajo svežino, optimizem in voljo do življenja , prav tako tudi do družbenih sprememb.
Vsi prispevki so bili posneti na naše povabilo znotraj Ekofejst projekta. Dodajam pa tudi nekaj starih še vedno zelo aktualnih z okroglih miz. Z njimi smo iskali odgovore na vprašanja ZAKAJ ter KAKO, v glavnem smo sedaj s tem zaključili. V Ekoci/Oskrbimo smo to počeli slabi dve leti. Odgovore S KOM, KDAJ in S ČEM predajamo vam. Naj vam bo v pomoč tudi Fb skupina Umetnost preživetja v .. Čas je dozorel.
Hvala in Srečno!
PREHRANA, PRIDELAVA ŽIVIL
Fanči Perdih: Pomen (samo)pridelave semen
[vimeo http://vimeo.com/38566550]
90% celotne semenske pridelave je v rokah 4 do 7 multinacionalk. Težijo k vzgajanju hibridov, zaščitenih sort, saj v njih vidijo svoj monopol in dobiček. Postali smo odvisni od ponudbe (velikih) semenarskih hiš. Nekatere svoja semena prilagodijo tako, da zrasla rastlina zahteva dodatno nego s pesticidi, dodajanjem mineralnih gnojil itd. Domača, naravna sredstva ne zadoščajo več.
V Sloveniji rabimo odpornejša semena, da bo rastlina sposobna preživeti v zahtevnejših klimatskih razmerah, da bo zmožna samostojno črpati hranilne snovi tudi iz nižjih plasti zemlje.
Poskusimo vsaj enkrat v življenju sami pridelati svoje seme – da bomo znali ceniti tisto, kar seme nosi v sebi.
Meta Vrhunc: Pomen kulturnih rastlin za današnji čas!
Do pred dvesto leti so naši predniki svojo hrano, žita in vso zelenjavo, pa tudi semena za ponovne posevke pridelovali sami. Človek je bil neke vrste sodelavec narave, ki je kulturne rastline, v sodelovanju z duhovnim svetom in kozmosom, usvarjal iz divje rastočih rastlin. Nova znanost tega ne zna ponoviti in kmetijstvo se danes osredotoča predvsem na ustvarjanje dobička, semenarstvo pa je v rokah multinacionalnih koncernov. Kako se lahko človek ponovno poveže z naravo iz z njo sodeluje pri podpiranju in ne uničevanju življenja na planetu?
Dr. Gojko Stanič: Vrt na strehi
http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1563-dr-gojko-stanic-vrt-na-strehi.html
(18:00) Ste kdaj pomislili, da bi si zelenjavo za kosilo nabrali kar na strehi svojega doma? Prisluhnite dr. Gojku Staniču, univerzitetnemu profesorju, ki svojo zelenjavo in sadje prideluje na neobičajen način. Zgodba, ki se je začela zgolj kot osebno iskanje alternative za gojenje domače zelenjave, je prerasla v raziskovanje, eksperimentiranje ter strateško planiranje. Poiskati nove načine gojenja rastlin, povečati obstoječe obdelovalne površine, podaljšati sezono pridelovanja živil, … spremeniti asvaltno džunglo v zeleno džunglo.
Fanči Perdih: Pomen (samo)pridelave semen
http://vimeo.com/38566550
90% celotne semenske pridelave je v rokah 4 do 7 multinacionalk. Težijo k vzgajanju hibridov, zaščitenih sort, saj v njih vidijo svoj monopol in dobiček. Postali smo odvisni od ponudbe (velikih) semenarskih hiš. Nekatere svoja semena prilagodijo tako, da zrasla rastlina zahteva dodatno nego s pesticidi, dodajanjem mineralnih gnojil itd. Domača, naravna sredstva ne zadoščajo več.
V Sloveniji rabimo odpornejša semena, da bo rastlina sposobna preživeti v zahtevnejših klimatskih razmerah, da bo zmožna samostojno črpati hranilne snovi tudi iz nižjih plasti zemlje.
Poskusimo vsaj enkrat v življenju sami pridelati svoje seme – da bomo znali ceniti tisto, kar seme nosi v sebi.
Karl Vogrinčič: Človek v odnosu s čebelami
Znameniti fizik Albert Einstein je glede čebel izrekel naslednje besede: »Ko bo umrla zadnja čebela, človeštvo ne bo živelo več kot štiri leta. Ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi.« Za čebelo se govori, da je preživela 70 milijonov let, brez da bi se evolucijsko spremenila. Približno tretjina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali, velik delež česar s svojim načrtnim zbiranjem peloda prispevajo čebele. Zaradi tega je pomen čebel za preživetje človeštva kritičen. Čebelar Karl Vogrinčič iz projekta Čebelarstvo in apiterapija Vogrinčič je spregovoril o odnosu do čebele, unikatnega čebelnjaka, ki ga je postavila njegova družina in o pomenu ozaveščanja mladih generacij o pomenu čebel, hrani in samooskrbi
ENERGIJA
Dejan Krajnc: Prosta energija – Free Energy
(31:50) Prosta energija obstaja že od nekdaj, kako le ne bi, saj živimo sredi energije, v energiji. V preteklosti so raziskovali svet s pogonom proste energije (jadrnice), rastline napaja prosta energija (sonce) … potreben je le premik v perspektivi, da se zavemo, da živimo v obilju energije, ne v pomanjkanju. Ko je govora o konceptu proste energije, se dejansko razpravlja o pretvorbi ter izkoristku te energije. Včasih si namreč želimo energijo uporabiti za gretje (toplota), drugič za razsvetljevanje (svetloba) itd. Prisluhnite zanimivi predstavitvi drugačnega pogleda na energijo, ki ga v prispevku poda Dejan Krajnc, samostojni raziskovalec proste energije.
Branko Nagy: Domača elektrarna
Neodvisnost od zunanjih virov je eden od ključnih razlogov, da si vedno več ljudi želi imeti svojo domačo elektrarno. Srce elektrarne, ki jo je razvil Branko Nagy, je navaden bencinski agregat, ki pa je predelan in za pogon uporablja plin. Takšno domačo elektrarno je razvil kot dodaten modul k t.i. živi hiši (hiši iz naravnih materialov), ki jo k življenju obuja Kristjan Zver, ustanovitelj podjetja Naravna gradnja. Če se bo vedno več…
Gregor Škerl: HHO
Predstavitev uporabe vode kot dodatek k gorivu v avtomobilu. Poraba manjša za 1/3. Vodik pridobivamo iz vode v realnem času. Proizvedemo toliko kot porabimo. In tako lahko uporabimo vodo kot gorivo tudi za ogrevanje doma.
NOVA MISEL, NOVA EKONOMIJA, LOKALIZACIJA
Ira Zorko strategija za trajno obilje
Danes se izgubljamo v parcialnostih, v interesih, smo izrazita družba interesov. Bolj ozek interes kot imaš, lažje si razumljiv za politiko oz. družbo. Obče človeški interes je danes neprepoznaven. V družbi vlada izrazit monokulturizem. Tako v kmetovanju kot v izobraževanju ter v družbi nasploh. Namesto da bi čim več različnih stvari povabili k sodelovanju, sobivanju in bi se stvari med sabo začele podpirati, mi poskušamo ločiti,…
Dejan Unger: Delimo.si
Predstavitev spletnega projekta Delimo.si, katerega namen je, da ljudje med seboj delimo in prispevamo majhen delček tega, kar zmoremo. Bodisi gre za prevoz, dobrine, (so)bivanje ali usluge. Z ustanoviteljem projekta Dejanom Ungerjem smo se pogovarjali o kulturi sodelovanja in sobivanja ter o odnosu do sočloveka.
Katarina Hölzl: Svet brez revščine – s socialnim podjetništvom
http://vimeo.com/38356534
“Filozofija socialnega podjetništva je opolnomočenje,” pravi Katarina Hölzl. Streha nad glavo, plačani računi, hrana na mizi. Brez katerekoli od teh treh komponent, lahko govorimo o revščini. Okrog 220.000 ljudi v Sloveniji je na pragu revščine. 110.000 ljudi je prijavljenih kot brezposelni, številni ljudje delajo le preko avtorskih pogodb, kar jim ne omogoča socialne ali ekonomske varnosti. Kako jo preseči revščino s pomočjo socialnega podjetništva? Socialno podjetništvo je humano podjetništvo, gre predvsem za razliko v filozofiji in vodenju podjetja. Namesto osredotočanja na to, kakšen produkt bomo prodali, s kakšnim dobičkom za lastnike kapitala, se socialni podjetnik najprej vpraša, kaj lahko on naredi za to, da se v lokalnem okolju razreši nek socialni izziv (npr. brezposelnost, brezdomstvo itd.). Filozofija socialnega podjetništva je opolnomočenje. Da se začne vsak posameznik zavedati, ne le svoje družbene odgovornosti, ampak tudi svoje moči. Socialno podjetništvo je iskanje isto mislečih ljudi, ki se združijo za dosego skupnega cilja, izboljšanje družbenega okolja. V klasičnem podjetništvu je delavec oseba, ki hodi delat, v socialnem podjetništvu pa je to oseba, ki soustvarja.
Anica Grobelnik Vozelj: Pomen povezane lokalne skupnosti
http://vimeo.com/38214658
Širiti znanja, dobre novice, druženje, nenehno učenje drug od drugega, sopomoč … so steber lokalne skupnosti, ki cveti.
Pogosto se ljudem zdi boljše tisto, kar je drugje, kot pa tisto, kar je doma. Lokalna turistična in druga društva pa skušajo v kraju spodbuditi živost, povezovanje, opolnomočenje. Anica Grobelnik Vozelj iz Turističnega društva Galicija je v video prispevku podala svoj pogled pomen podeželja in pomembnost povezanosti v lokalni skupnosti.
EKOLOGIJA, TRAJNOST
Kristjan Zver: Živa hiša
Živa hiša nastaja iz t.i. deviških materialov, pozitivne energije, zavedanja o lastnih potrebah ter o vplivu na okolje. Zidana peč, sončni kolektorji, rastlinska čistilna naprava, v zemljo vgrajen hladilnik in domača elektrarna so le nekatere od inovativnih rešitev hiše prihodnosti. Gre za kombinacijo starih in novih znanj ter svežega pogleda na svet in človeka v njem. Kristjan Zver, ustanovitelj podjetja Naravna gradnja, je v pogovoru…
Ana Vovk Korže: Ekoremediacija – zdravljenje narave za naravo
http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1561-ana-vovk-korze-ekoremediacija-zdravljenje-narave-za-naravo.html (15:46) V 21. stoletju se človeštvo vse bolj sooča s posledicami hitrega in velikokrat nepremišljenega razvoja, ki se zelo konkretno pozna tudi v našem okolju in naravi. Ekoremediacija (krajše ERM) pomeni zdravljenje narave za naravo. Gre za ponovno oživitev že degradiranih delov okolja in za vzdrževanje ravnotežja v okolju s pomočjo narave same. Z ekoremediacijo omogočamo in spodbujamo večjo samočistilno sposobnost okolja, okolju vračamo lastno vrednost in spodbujamo sonaraven razvoj. Pri vseh načrtovanih posegih v okolje je mogoče ekoremedicije uporabljati kot preventivne ukrepe, ki je veliko bolj zanesljivo, učinkovito in tudi ceneje kot pa preprečevanje degradacije okolja. Ekoremediacijo nam je predstavila prof. dr. Ana Vovk Korže s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, kjer deluje Mednarodni center za ekoremediacije.
ČLOVEK, DRUŽBENE SPREMEMBE
Anton Komat: Vrnimo se k sebi!
Treba je oživiti temeljne človeške vrednote, pravi Anton Komat. Na vprašanje, kako preživeti v spremenjenih okoliščinah, kjer nam pretijo veliki izzivi (gospodarski, ekonomski, prehranski, energetski, zdravstveni in podnebni), odgovarja, da bo mogoče preživeti na temelju močne lokalne skupnosti, kjer bodo ljudje med sabo povezani in si bodo iskreno pomagali. Ljudje naj bi izgubili stik z zemljo in modrostjo preteklosti, ki nam je včasih omogočala…
Meta Vrhunc: Živimo v prelomnem času!
Človek je dojel, da je življenje brez odgovornosti minilo. V času, ko so institucije pozabile na svojo zavezanost ljudem in ko je sistem sistematično uničeval marsikaj dobrega v človeku, se človek vedno bolj zaveda, da je potrebno odgovornost za svoje življenje prevzeti v svoje roke. Da je potrebno pozabiti na svoje egoizme in se naučiti darovati samega sebe drugim in svetu. Nikoli ni bilo takšne priložnosti, da pokažemo kaj znamo in da spremenimo svet po naši, človeku prijazni, meri. Po mnenju Mete Vrhunc naj bi pričeli z abstinenco od medijev in se posvetili temu, da najprej najdemo resnico v sebi in začutimo svojo lastno identiteto. Preko meditacije, molitve, branja visoko moralnih vsebin. S tem se začnemo zavedati, da je vsak izmed nas zelo potreben svetu – vsi, četudi se kdaj počutimo nevredne, lahko v svetu premaknemo ogromno majhnih stvari, ki imajo možnost, da prerastejo tudi v velike
Andrej Chiaiutta: Human design (znanost o človeku)
http://www.s12.si/duhovnost/razno-duhovnost/1560-andrej-chiaiutta-human-design.html
(27:50) Human Design, nekateri mu pravijo tudi znanost o človeku, naj bi predstavljal povsem nova sintezo, novo holistično znanost o nastanku in delovanju oblik v našem vesolju. Opisuje kvantno polje človeka in delovanje njemu lastnih energetskih procesov. Human Design naj bi sintetiziral dve družini znanosti: stare sisteme opazovanja, ki so je razvili astrologija, kitajski I-Ching, hindujsko-brahmanski sistem čaker ali energetskih centrov in židovska Kabala, ter sodobnih disciplin kvantne mehanike in fizike, astronomije, genetike, biokemije in psihologije.
UMETNOST PREŽIVETJA
Miha Berčič, Kako preživeti v ekstremnih razmerah?
(18:13) Zadnja leta je veliko govora o katastrofah, ki pa so večkrat medijsko potencirane in predstavljene na grozljiv način. Katastrofe se vedno bile in ljudje smo vedno našli odgovore na njih. Kljub temu, da so države na katastrofe pripravljene, je pomembno, da smo na njih pripravljeni tudi posamezniki. Po mnenju Miha Berčiča je v ekstremnih razmerah najpomebneješa psihološka pripravljenost posameznika, ki omogoča sprejemanje novonastalega stanja in znanje kako živeti ter sodelovati v skupini. Ključen je tudi pozitivni način razmišljanja oz. odločitev za življenje, ki posamezniku daje voljo in odgovore na izzive tudi v najtežjih življenjskih situacijah.
Dario Cortese: Kaj vse je hrana?
Poznate samonikle, divje rastline in njihove pozitivne učinke na prehrano in zdravje človeka? Prehrana pa ni edini vir zdravja, poudarja Dario Cortese. Celo pomembnejši element, tako prehrane kot zdravja, naj bi bilo vsakodnevno gibanje, toplina človeških odnosov in pa nenehna radovednost – lakota po življenju.
ZELIŠČARSTVO, ZDRAVJE, DUHOVNOST
Beno Behrič: Za vsako bolezen rožca raste
Zeliščar Beno Behrič močno verjame v moč narave, v moč zelišč. V intervjuju je z nami podelil mnogo koristnih napotkov o tem, kako jih nabirati, uporabljati, kakšen odnos imeti do njih. V zeliščih se skriva eterična moč, ki jo lahko človek izkoristi s pravilno uporabo in sistemom nabiranja: pravi čas nabiranja glede na lunine cikluse, letni čas ter čas v dnevu, ko je posamezna rastlina (oziroma njen del) najmočnejša. Ob sončnem
Maria Ana Kolman: Kaj je šamanizem?
Šamanizem velja za najstarejšo filozofijo, psihologijo, religijo in medicino. Včasih razumljen kot starodavna tehnika, ki ne sodi v današnji način življenja, ravno v tem pogledu nosi pomembno sporočilo in pomen za današnji čas. Šamanizem temelji na prepoznanju, da je v kozmosu vse živo (zemlja, zrak, vsa živa bitja) in da se skozi to pretaka trojstvo vsega: materialno, duša in duh. Sodobni človek je osredotočen predvsem na materialno plat življenja…
Jože Vetrovec: Kakšna je dobra voda?
“Voda je začetek in konec človeštva oziroma vsega življenja,” pravi Jože Vetrovec. Se kdaj vprašate kakšno vodo pijete? Vsaka voda namreč ni enaka. Sestavljata jo dva vodika in kisik, od kota vezi med elementi pa je odvisna kvaliteta vode. Glede na kot se namreč molekule vode različno vedejo – ene se zbirajo v grozde (klastre), druge pa so manj nagnjene k temu in tako bolj uporabne za človeško telo. Poleg tega voda nosi spomin, informacije in je tudi univerzalno topilo. Voda iz plastenke lahko prevzame (stopi) nekaj plastike ter zagotovo prevzame informacije plastenke. Prisluhnite ugotovitvam raznih poskusov, o vplivu informirane, namagnetene ter vrtinčene vode na rast rastlin in živali. Jože Vetrovec, urednik revije Misteriji in revije Zdravje, je v prispevku podelil svoje bogato znanje o tej pomembni tekočini.
OKROGLE MIZE
Okrogla miza Štafeta semen
“Ne zlato , ne dragi kamni ne bodo dragocenost te dežele , ampak pošteni, pogumni in plemeniti ljudje”, so dejali in tako tudi živeli naši predniki. Zgodovino Slovencev ohranjajo tudi slovenska semena in ohranjajo Slovence iz roda v rod. Dobrih ljudi nas je v Sloveniji veliko, ljudi, ki znamo, zmoremo in želimo aktivno soustvarjati prihodnost na različnih področjih. Tudi tako, da si skupaj prizadevamo za ohranjanje slovenskih semen na POZITIVNIH…
Okrogla miza MB
Peter Grčin DOBROTE SLOVENIJE – Nove tržne poti
Katarina Hölzl – Forum socialnega podjetništva
Vesna Weinger – Pomen samooskrbe
Sandra Turnšek – Prezentacija GIZ EkoKrepko
Okrogla miza MS
Za povezave na spodnje video posnetke okrogle miz iz MS, za snemanje in produkcijo za družbeno odgovoren prispevek se lepo zahvaljujemo BK TV iz Maribora
http://www.youtube.com/watch?v=BRnx4OJ3BpY&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=1&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=ZIVCCacAry4&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=2&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=TlK6gKt9SUo&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=3&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=x1aHnWXGxEM&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=4&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=qQEyjLoxXzw&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=5&feature=plcp
Dejan Rengeo
http://www.youtube.com/watch?v=E4WA7lqkVbQ&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=6&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=7tNP2OgjquM&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=7&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=rCJjPLD39uk&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=8&feature=plcp
http://youtu.be/vjBZDzXGz8s
________________________________
Vrhunski zapis zdravnika, ki pove kar je povedati treba..
“Nedavno so me intervjuvali za televizijo NBC Phoenix. Vprašali so me, kaj menim o cepljenju v luči izbruha ošpic, ki se je pojavil v Disneylandu v Kaliforniji. Moj odgovor je pri tisočih ljudeh sprožil kar nekaj jeze. Prav tako sem v podporo svojemu komentarju prejel izjemno veliko podpore. Društvo proti vbrizgavanju kemikalij v naše otroke ima, skratka, veliko podpornikov.
Rad bi spregovoril o napačno usmerjeni jezi in se vprašal, ali jo lahko preusmerimo tja, kamor sodi.” Jack Wolfson, dr. med., kardiolog, ZDA
1. Jezni bodite na prehransko industrijo. Sladkor, kosmiči, krofi, piškoti in tortice povzročijo vsako leto na milijone smrti. V najtežjem obdobju te bolezni so norice ubile 100 ljudi na leto. Če ti ljudje z noricami ne bi jedli kosmičev (žit) in krofov, bi bili morda še vedno živi. Pokličite v Nabisco in Kellog’s in se pritožite. Protestirajte proti njihovim izdelkom. NJIM pošljite sovražno e-pošto.
2. Jezni bodite na verige restavracij s hitro hrano. Burgerji iz mesa izmučenih živali, pesticidni krompirček in hormonski mlečni napitki, to je problem. Problem ni hepatitis B, virus, ki si ga izmenjujejo uživalci drog in tisti, ki spijo s prostitutkami. Res hočete vbrizgati cepivo proti temu svojemu novorojenčku?
3. Jezni bodite na korporacije, ki izdelujejo strupene pralne praške in mehčalce. Vi in vaši otroci nosite oblačila in prek njih vdihavate znane rakotvorne snovi. Pokličite ta podjetja in jim to povejte. Ti izdelki ubijejo več ljudi kot virus mumpsa, zaradi katerega pravzaprav ne umre nihče. Enako je s hepatitisom A, to je vodna driska.
4. Jezni bodite na podjetja, ki onesnažujejo naše okolje. Za kemikalije in težke kovine je znano, da povzročajo avtizem, srčna obolenja, raka, avtoimunske bolezni in vse mogoče zdravstvene težave. V svetovnem merilu povzročijo na desetine milijonov smrti. Smrti zaradi ošpic so drobcen delček v primerjavi z onesnaževalci.
5. Jezni bodite na svoje starše, ker niste bili dojeni, ker niso spali skupaj z vami, ker so vas basali s sladkarijami in kupovali gore pralnega praška. Dojenje varuje otroke pred mnogimi nalezljivimi boleznimi.
6. Jezni bodite na svojega zdravnika, ker je tako ozkogleden in ker vam ne razkrije sestavin v cepivih (če je sam sploh prebral navodila za uporabo). Moral bi vam povedali o aluminiju, živem srebru, formaldehidu, tkivih splavljenih zarodkov, živalskih beljakovinah, polisorbatu 80, antibiotikih in drugih kemikalijah v brizgah. Okoljske organizacije poročajo, da je v popkovnični krvi novorojenčkov zaznati prek 200 kemikalij. Morda vaš zdravnik misli, da še nekaj dodatnih kemikalij, ki jih bo vbrizgal vašemu otroku, ni kakšna posebna stvar.
7. Jezni bodite na svojega kabelskega operaterja in izdelovalca televizijskih aparatov, ker ste vi in vaši otroci zaradi njiju debeli in leni, nočete se gibati in igrati zunaj. Pomanjkanje gibanja ubije milijone več ljudi kot polio. Kje so vsi tisti 80-letniki, ki jih je pohabil polio? Nekako jih ne najdem prav dosti.
8. Pravzaprav bodite jezni na Steva Jobsa in Billa Gatesa, ker sta ustvarila računalnike, da lahko ždite za njimi ves dan, obdani z elektromagnetno radiacijo, in berete komentarje, kot je ta.
9. Jezni bodite na farmacevtske družbe, ker nam dovolijo misliti, da življenje, kot sem ga opisal zgoraj, lahko pozdravimo z zdravili. Pravilno predpisana zdravila vsako leto ubijejo na tisoče ljudi. Gripa ne ubije skoraj nikogar. Cepivo ne deluje.
Nazadnje, jezni bodite nase, ker ne odprete oči ob zamegljevanju in pranju možganov, ki sta prevzela um ljudi. NIKOLI niste zdravniku postavili nobenih vprašanj. NIKOLI niste vprašali, kaj je v cepivih. NIKOLI se niste poučili o teh nenevarnih okužbah.
Bodimo pošteni, pravzaprav vam je čisto vseeno, kaj vaši otroci jedo. Ne zanimajo vas kemikalije v njihovem življenju. Vseeno vam je, če posedajo ves dan in gledajo televizijo ali igrajo video igrice. Vse, kar vas zanima, je to, da spijete kavico, greste na svojo naslednjo plastično operacijo, imate zabavo, ljubezensko afero in svoj naslednji sladkorni fiks!
Ta zapis je nastal z ljubeznijo in zamislijo ustvarjati boljši svet za naše otroke in bodoče generacije. Jeza povečuje vaše tveganje srčnega napada. Pazljivo. https://www.youtube.com/watch?v=9pw8ri_eIiI