Živilska industrija je neskončno domiselna. Vsako leto ponudi okoli 30.000 novih izdelkov, v povprečju več kot 600 na teden. Hkrati s to velikansko in spretno ponudbo pa se krepi tudi množica tistih, ki svarijo pred skrito »kemijo« in dodatki, da je hrana na pogled slastna in vabljiva. Nam res grozi »strup« na trgovskih policah, kot opozarjajo najbolj goreči nasprotniki ukan prehranske industrije?
Nemški dokumentarni film Zvijače živilske industrije se je s pomočjo znanstvenikov in strokovnjakov lotil razkrivanja prevar, trikov, lažnih zagotavljanj in goljufij sodobne živilske industrije, in tako znova odprl vprašanje, kakšno hrano uživamo, koliko je zdrava in koliko varna.
Ljudje so danes bolj osveščeni kot kadarkoli. Berejo, raziskujejo, se informirajo. Je pa to še vedno bistveno premalo, da bi bili kos vsem trikom in goljufijam, ki se jih poslužuje prehranska industrija. Ta je vedno korak pred vsemi – le kako ne bi bila, ko pa za to namenja ogromno denarja. Prav ta en korak pa je za premalo poučenega in premalo previdnega uporabnika lahko smrtonosen.
Ko so se kupci poučili, da je sladkor škodljiv in rakotvoren, so ga korporacije za izdelavo umetne hrane hitro nadomestile z umetnimi sladili in se na izdelkih hvalile, da ti ne vsebujejo sladkorja. Ko pa so ljudje dognali, da so umetna sladila še dosti bolj rakotvorna in smrtonosnejša od sladkorja ter da redijo še na bolj zahrbten način, so se na izdelke vrnili zmagoslavni napisi: Vsebuje pravi sladkor! In je sladkor nenadoma postal celo nekaj bolj zaželenega od substanc iz laboratorija … Vse pa priča o neizmerni hinavščini prehranskih megakorporacij.
Ko so korporacije ugotovile, da ljudje padajo na besedico »naravno«, se je ta začela bohotiti na vseh mogočih škodljivih, umetnih zadevah, ki se prodajajo pod pretvezo, da je to hrana. Žal je ‘naravno’ marsikaj. Tudi nafta je naravna, saj je nastala v Naravi, vendar pa to ne pomeni, da je nafta hrana (ali da je nafta zdrava) … Ali da jo je pametno vnašati v telo.
Ko se je po svetu razvedelo (in žal se je razvedelo še veliko premalo), da je koruzni sirup z visoko vsebnostjo fruktoze (HFCS ali High Fructose Corn Syrup) smrtonosna reč, saj je to hud strup za jetra, srce in druge organe (čeprav ima nizek glikemični indeks in ob prihodu v prebavila ne povzroči dviga insulina), povrhu vsega pa še redi, in sicer bistveno hitreje in močneje od sladkorja, so mu zahrbtni zločinci, ki ga izdelujejo, spremenili ime v koruzni sladkor … To smrtonosno sestavino skrivajo tudi pod drugimi imeni, n.pr. rastlinski sladkor, glukozno-fruktozni sirup, sladkorni sirup, tekoči sladkor, sadni sladkor – čeprav koruza nima nobene povezave s sladkorjem – itd. Še malo, pa bodo napisali, da je to »rastlinski« ekstrakt, saj je koruza navsezadnje rastlina. Ko je treba zaslužiti na račun zdravja in življenja sočloveka, genialnosti zločinske bande, znane kot Big Fooda, ni ne konca ne kraja. Prehranski »strokovnjaki« in diabetologi so fruktozo desetletja priporočali diabetikom kot zdravo alternativo za sladkor – nekateri jo žal priporočajo še sedaj, prav zares se moraš vprašati, kje živijo – mogoče na Marsu? – ter tako pobili milijone diabetikov na svetu. Milijone tistih, ki so preživeli, pa so ta priporočila oropala vida, ledvic ali stopal in jih tako za vselej pohabila; mnogim so povzročila infarkt in jim še na druge načine uničila življenje.
In fruktoza se še kar naprej šopiri na vseh policah, kjer se prodaja t.i. »zdrava« hrana. Tako je pač, ko vladata pohlep in denar. In neznanje! (Prepogosto pa tudi nezainteresiranost potrošnikov glede tega, kaj dajejo v svoje telo.)
Ker je zdaj že dobro znano, kakšne grozljive posledice za telo, še posebej pa za možgane, ima natrijev glutaminat (MSG ali Monosodium Glutamate), v EU celo odobren in uradno požegnan kot E-število, sicer pa znan ekscitotoksin* – in živ dokaz, da so prehransko zakonodajo EU pisali zločinci s plačilnih spiskov prehranske industrije, so si izdelovalci izmislili na desetine kamuflažnih imen, pod katerimi ta uničujoči dodatek hrani skrivajo. Prikrivajo ga bolj kot kača noge in tudi če njihove trike dobro poznaš ter si odlično seznanjen z brezštevilnimi ‘aliasi’ tega hudega strupa, te bodo vedno znova pretentali še s kakšnim novim. Nekatera izmed teh imen so kvasni ali sojin izvleček, ječmenov slad, želatina, arome, E620, E621, E622, E407, maltodekstrin, hidrolizirane rastlinske ali zelenjavne beljakovine, natrijev ali kalcijev kazeinat in številna druga imena.
Upam, da mi sploh ni potrebno omenjati neizmerne škodljivosti soje, zlasti če ni fermentirana in če ni bila pridelana na ekološki način. Sojaje nateg številka ena v svetu prehrane, ker za druge sestavine ljudje vsaj približno vedo, da izpodkopavajo zdravje. Za sojo pa je bilo še v vsaki anketi vsaj 80 % ljudi prepričanih, da je zdrava, če ne celo zdravilna. Toda glas o hudih posledicah uživanja soje je končno le prispel v deveto vas … in dlje. Ljudje niso neumni in sčasoma mnogi tudi sami opazijo, da so se zaradi soje zredili (moški in ženske), saj soja dokazano redi in povzroča diabetes, ali da so dobili ženske prsi in/ali erektilno disfunkcijo, po domače impotentnost (moški). Povzroča tudi prebavne težave, študije pa so pokazale tudi bolj prikrite učinke, kot so motena absorbcija mineralov in beljakovin. Ironija je, da sojo mnogi uživajo prav zaradi njene visoke vsebnosti beljakovin. Vendar so te beljakovine neužitne, če niso močno prekuhane, se pravi koagulirane. Še huje pa je, da sojinih beljakovin telo ne more uporabiti, če v obroku niso prisotne tudi živalske beljakovine. Soja žal vsebuje tudi veliko aluminija. In ker za to ve vse več ljudi, nam zato zdaj sojo, ki je prisotna v okoli 75 % umetne hrane, zdaj podtikajo kot beljakovinski izolat, hidrolizirane rastlinske proteine, beljakovinske arome, rastlinski hidrolizat, rastlinsko začimbo, naravno rastlinsko aromo, aminokislinsko začimbo, beljakovinski koncentrat, teksturirane beljakovine in še kaj.
Ko se je začelo vedno bolj govoriti o tem, da kalorije niso krive za nič, so začeli odvračati pozornost od tega z maščobami (še posebej nasičenimi) in jih razglasili za glavnega krivca, čeprav ravno nasičene maščobe krepijo imunski sistem. V reklamah in na ovitkih poudarjajo, da ima izdelek nič (ali pa 0,1 odstotka) maščob, pri tem pa jasno ne omenjajo, da so natlačili noter pet ali šest vrst sladkorja pod različnimi imeni – in kup umetnih packarij, saj bi bil njihov umetni in visoko procesirani izdelek sicer brez okusa.
Ko so se potrošniki po nekaj desetletjih končno le osvestili glede smrtonosnosti hidrogeniranih rastlinskih olj in trans maščob, so prehranski giganti preusmerili pozornost od te tematike na nasičene maščobe in ti neutemeljeni napadi se nadaljujejo še dandanes. Dejstvo pa je, da brez nasičenih maščob telo ne more absorbirati življenjsko pomembnih vitaminov A, D, E in K, ki vsi močno varujejo pred rakom.
Ko so študije pokazale, da so procesirana, tovarniško izdelana in močno oksidirana bela rastlinska olja – katera so se še ne tako dolgo nazaj uporabljala izključno za izdelavo oljnih lakov, premazov in maziv, saj se je dobro vedelo, da niso povsem neprimerna le za ljudi ampak celo za živali – izjemno rakotvorna in protinflamatorna, kar povzroča kopico civilizacijskih bolezni, so se izdelovalci domislili trika s podeljevanjem znaka »zdravo živilo«, »za srce«, »brez holesterola« in podobno. Preprosto nekomu plačajo, da jim potem ta pritisne žig, da je njihov izdelek »zdrav« (čeprav seveda v resnici to niti približno ne drži). Za večino teh znakov se skriva denar, ne pa zdrava hrana. In ta denar je krvav!
Najpomembnejše pravilo za vse, ki si v nevarni džungli tega planeta želijo preživeti, je, da umetna hrana NI HRANA.
Pa pojdimo naprej. Holesterol je vsestranska substanca, nujno potrebna za telo. Je gradnik naših hormonov, brez hormonov pa življenja ni. Potrebujemo ga za celične membrane ter mišične in živčne ovojnice. Potrebujemo ga za zdrave možgane kot tudi za tvorbo najpomembnejšega vitamina – tistega sončnega. (Če se sončite in imate holesterola premalo, vitamina D3 ne boste mogli tvoriti.) To je povezano s povišano stopnjo smrtnosti, saj je iz študij razvidno, da ljudje z nizko ravnjo vitamina D3 umrejo prej. Nasprotno pa ni nobena študija nikoli dokazala, da je povišan holesterol vzrok česarkoli. Pojavljajo se trditve, da naj bi predstavljal tveganje za srčni napad, toda kako potem razložiti dejstvo, da ima le polovica tistih, ki doživijo infarkt, zvišan holesterol, polovica pa ne? Razmerje 50:50 jasno kaže, da je višina holesterola za srčni napad NEPOMEMBNA. Koga torej ta holesterol tako moti? Koga drugega kot industrijo umetne hrane, saj če poskrbijo, da neka hrana ali snov postane ‘nezaželena’, lahko oni takoj plasirajo na trg na tisoče procesiranih izdelkov, ki holesterola ne vsebujejo ali pa ga znižujejo, in s tem bajno zaslužijo.
Da ta umetna hrana pri ljudeh povzroči bolezni, jim gre na roko še toliko bolj, ker so takoj tukaj spet oni, da ustvarijo novo tržno nišo in vam ponudijo razne ‘dietetične’, prav tako procesirane izdelke. Katerim tudi lepo navijejo ceno. Da to ni hrana in nima v telesu kaj iskati, ne moti nikogar, še najmanj pa pristojne organe, ki naj bi prebivalstvo ščitili.
Ko so se ljudje začeli zavedati razlike med hrano in kemijo (industrija pa je vedela, da se bo to še stopnjevalo), se je EU – kratica za Elita Ubija – domislila briljantne poteze. Kemikalije bomo uzakonili in jih vpeli v nek sistem. Če bo kemija uradno dovoljena (in na videz regulirana), se bo ljudem zdela sprejemljiva. Tako je tudi bilo. Nastala so E-števila, vse ostalo pa je zgodovina. (In naj vas prosim ne moti, da je majčken delček promila teh kemikalij, na primer vitamin C, naraven. Industrija umetne hrane že od nekdaj rada krade od Narave. Ampak umetne hrane to še zdaleč ne naredi naravne – ali zdrave.)
Vse postane jasno, ko se vprašate, kdo E-števila potrebuje in kdo ima od njih korist. Potrebujete vi v telesu tovarniško narejene kemikalije? Zagotovo ne. Zelo pa koristijo prodajalcem in izdelovalcem. Z umetnimi barvili in aromami dobijo umetni izdelki prehranske industrije privlačno barvo in okus, ki ga te packarije iz manjvrednih sestavin sicer ne bi imele. Notri lahko podtaknejo odpadke drugih industrij, recimo otrobe, in potem rečejo, da je hrana ‘obogatena’, ker ima vlaknine. Ali pa nekaj odvzamejo stran, recimo smetano z mleka, in potem posebej prodajo še to. Izjemno se podaljša rok trajanja, kar nam škodi, saj naši geni potrebujejo čimbolj sveža živila. Ker antioksidanti v utrganem sadežu ali plodu propadajo iz ure v uro, bi smeli v resnici uživati le hrano, staro nekaj ur do največ nekaj dni. Izdelovalcu pa konzervansi noro koristijo, saj mu umetne hrane, ki se ne proda takoj, še tedne in mesece ni treba zavreči. Na boljšem je tudi prodajalec, ker mu izdelkov na policah ni treba nenehno menjavati. Vsi profitirajo, če vi, potrošnik, postanete kanta za smeti.
Big Fooda se je domislila zvite prevare tudi s probiotiki. Takoj ko so opazili, da so se potrošniki začeli osveščati tudi na tem področju in prepoznavati prednosti in zdravilne lastnosti fermentirane hrane, so ponudili svoje umetne, mrtve in procesirane različice. Izdelajo jih tako, da s pasterizacijo najprej pobijejo naravno prisotne bakterije (denimo probiotične bakterije v mleku), nato pa v izdelek dodajo umetne probiotike, ki so premalo raznoliki in dodani v premajhni količini, da bi za naše zdravje karkoli pomenili. In za to prevaro plačate več, kot bi sicer, saj je zdaj tak izdelek razglašen za zdravilen. Povrhu vsega natlačijo noter umetne okuse, umetna sladila, imitacije sadja in še druge sintetične dodatke.
Ali je sploh potrebno omenjati aspartam? Študije so že neštetokrat pokazale, da je rakotvoren in povzroča še mnoge druge bolezni in simptome, med drugim glavobole, nespečnost, halucinacije, izgubo spomina, sataste izpuščaje, spremembo razpoloženja, depresijo, nepravilnosti srčnega ritma, krče in epileptične napade, bruhanje, drisko, kronično utrujenost, oslabelost organizma, motnje vida in še in še. Povrhu vsega tudi redi in peha ljudi v zasvojenost. A ga prehranske korporacije kljub temu in kljub vsem znanstvenim dokazom iz študij, da umetna sladila dosegajo ravno nasprotne učinke, brezkompromisno dodajajo v izdelke za hujšanje. Nihče namreč ne ve bolje kot oni, da se ljudje navdušujejo nad bližnjicami in da bo večina kljub vsem člankom in pričevanjem o negativnih posledicah tega umetnega sladila še naprej kupovala vrečke z nizkokaloričnimi umetnimi juhami in »shujševalnimi« napitki.
Saj vidite, kako se ta vzorec vedno znova in znova ponavlja, kajne?
Zato verjetno ne bo nikogar presenetilo, da se je ponovil tudi pri plastenkah za vodo. Ko je v javnost pricurljalo, da vsebujejo plastične športne (in druge) stekleničke za vodo škodljivo kemikalijo BPA(kratica za bisfenol A), ki povzroča med drugim diabetes, debelost, srčna obolenja, okvare jeter, rak dojke itd. pri odraslih, pri otrocih pa težave v razvoju možganov in hormonskega sistema, so ljudje (ki so o tem brali oziroma slišali) najprej začeli uporabljati čutarice iz stekla in nerjavnega jekla. Toda plastična industrija se ni dala. Da ne bi izgubila ogromnega zaslužka iz naslova prodaje teh trdih plastenk, je razvila bolj »zdravo« različico brez BPA, kar se na teh novih plastenkah tudi na veliko oglašuje.
A laž ima kratke noge in sedaj je prišlo na dan, da je bila to samo ukana. Kemikalijo BPA so nadomestili s sorodno kemikalijo BPS, ki ima podobno škodljive učinke, pa tudi nekatere še hujše kot pri BPA. BPS je kratica za bisfenol S – snov, ki je analog toksičnega bisfenola A, le da je še bolj nevaren, saj je manj nadzorovan in se ga zato lahko poljubno dodaja. Izdelovalcem torej ni šlo za to, da bi naredili izdelek nestrupen za uporabnike, pač pa le za to, da uporabnike, ki so za nevarnost BPA-ja že slišali, prevarajo in jih z napisom »brez BPA!« zavedejo v nakup.
Tako BPA kot BPS sta po sestavi sintetična estrogena in hormonska disruptorja. Študija, ki je bila nedavno objavljena v Environmental Health perspectives je pokazala, da je BPS po svojem delovanju primerljiv z najmočnejšim izmed estrogenom, estradiolom, ter posledično moti delovanje hormonskega sistema. Zaskrbljujoče je zlasti to, da BPS med drugim vpliva na hormon prolaktin, ki je udeležen v nekaj sto procesih v našem telesu, povezanih z metabolizmom, razmnoževanjem in dojenjem.
Ne pozabimo, da so po svoji zgradbi estrogeni tudi pesticidi, parabeni, sintetični parfumi (ne le tisti za osebno rabo ampak tudi snovi za odišavljenje prostorov) in še mnoge druge vseprisotne kemikalije, tudi polimeri za uporabo v zobozdravstvu in kontracepcijske tablete … in da se vse to v telesu sešteva in kopiči. Prav tako vnašamo estrogene v telo z vsakim živilom, ki vsebuje sojo, pri čemer velja opozoriti, da se soja – kot že omenjeno zgoraj – skriva v več kot treh četrtinah izdelkov prehranske industrije. Ker so te snovi v najširši vsakdanji rabi, so okužile tudi že vse vodne sisteme, saj voda na planetu nenehno kroži, posledično pa tudi pitno vodo. Zaradi neseznanjenosti potrošnikov so se tudi nenormalno razpasli umetno odišavljeni izdelki široke potrošnje, kot so zvezki, pisala, papirnati robčki, žensko perilo in nogavice, WC papir, kuhinjske papirnate brisače, vlažilne higienske brisačke ter celo zidne barve. Bojkotirajte te izdelke v trgovinah in trgovcem ob vsaki priložnosti povejte, da tega ne želite kupovati, ker je rakotvorno. In rakotvorno ni samo za vas, temveč tudi za prodajalce, ki to vsak dan prijemajo in vdihavajo, in seveda za delavce v tovarnah, kjer to izdelujejo.
Neregulirani ostajajo tudi ftalati, še ena obsežna skupina kemikalij, ki se je zadnja desetletja vtihotapila v večino plastičnih izdelkov za najrazličnejše namene in rabe. Kot rečeno, kemični industriji ni treba ničesar preverjati in dajo lahko na trg karkoli. Na leto po svetu izdelajo že nad pol milijarde kilogramov ftalatov, ki jih nato razne industrije uporabljajo kot mehčalce za plastiko, dodatke za parfume in lake za lase, maziva, oljnate tekočine in premaze za les. Tudi ftalati dokazano povzročajo vse mogoče bolezni – in kot smo že navajeni, so na tem seznamu tudi sicer vselej prisotni rak, diabetes, debelost, srčna obolenja, bolezni možganov in druge civilizacijske bolezni. Dodamo pa lahko še napake v razvoju zarodka in neplodnost (kar je glede na to, kaj bi zarodek lahko doletelo, verjetno še najboljši izid).
Ftalate nemalokrat dodajajo tudi zdravilom, najdemo pa jih tudi v polistrirenskih kozarcih in kavnih skodelicah ter polistirenskih pakirnih pladnjih za meso. Praktično kamorkoli se ozremo, nas obdaja strup. Zato, da nekdo lahko služi.
Na srečo obstajajo naravne snovi, ki pomagajo razgrajevati bisfenole, nakopičene v vašem telesu. To so na primer folna kislina, ki najbolje deluje skupaj z B-kompleksom, kvercetin, ki kot močan bioflavonoid odlično deluje v tandemu z vitaminom C, veliko pa ga najdemo denimo v čebuli, probiotiki in vsa naravno fermentirana hrana (n.pr. kislo zelje in druga naravno fermentirana zelenjava – kar je seveda nekaj drugega kot tovarniško fermentirana) in matični mleček. Zaščitno delovanje proti ksenoestrogenom je pokazala tudi vsa zelenjava iz družine križnic (brokoli, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, rukola, kreša, cvetača itd.) in prehranska dopolnila z izvlečki iz naštetih rastlin.
Za odstranjevanje nakopičenih ftalatov iz telesa pomagajo – poleg zgoraj naštetega – še ingver, tekoča sirotka, ki se nabere na vrhu skodelice naravno kisanega, nekuhanega in nepasteriziranega (torej surovega!) mleka, zelena alga klorela in česen. Zelo koristna je tudi redna in dosledna uporaba (2x do 3x na teden, lahko pa tudi vsak dan) infrardeče savne, saj se ftalati zasidrajo globoko v maščobne zaloge, ta vrsta savne pa jih zmore zaradi globinskega vpliva toplote iz maščob spet sprostiti.
Ostanite zdravi, budni in informirani. Ne pustite se prevarati brezobzirnim zaslužkarjem. Da bodo informirani in osveščeni tudi drugi, pa prosim tudi povejte naprej. © Zdravje PovejNaprej
* Ekscitotoksin je po definiciji dr. Russella L. Blaylocka, upokojenega možganskega kirurga in profesorja medicine, kemična snov, ki že v majhnih količinah čezmerno vzdraži živčne celice (nevrone) in jih poškoduje ali celo povzroči, da zaradi čezmerne stimulacije odmrejo. Najhujša ekscitotoksina sta MSG (natrijev glutaminat) in aspartam. Oba sta zelo nevarna in škodljiva za možgane. Kljub temu pa zakonodaja mirno dovoljuje, da se ekscitotoksini dodajajo v umetno hrano in pijačo. Vir: knjiga dr. BlaylockaExcitotoxins – the Taste that Kills (Ekscitotoksini – okus, ki ubija)
Viri:
¨ http://www.greenmedinfo.com/toxic-ingredient/bisphenol
¨ http://www.greenmedinfo.com/blog/manufacturers-replace-bpa-still-highly-toxic-bps
¨ http://www.greenmedinfo.com/blog/consumer-alert-bpa-free-goods-still-contain-toxic-bisphenol
¨ Weak estrogenic transcriptional activities of Bisphenol A and Bisphenol S. Toxicol In Vitro. 2012 Aug ;26(5):727-31. Epub 2012 Apr 5. PMID: 22507746
¨ Comparative study of the uterotrophic potency of 14 chemicals in a uterotrophic assay and their receptor-binding affinity. Toxicol Lett. 2004 Jan 15 ;146(2):111-20. PMID: 14643963
¨ Acute toxicity, mutagenicity, and estrogenicity of bisphenol-A and other bisphenols. Environ Toxicol. 2002 Feb ;17(1):80-6. PMID: 11847978
¨ Estrogenic activity of dental materials and bisphenol-A related chemicals in vitro. Dent Mater J. 2000 Sep ;19(3):245-62. PMID:1http://www.ourstolenfuture.org/newscience/oncompounds/phthalates/phthalates.htm1218845
¨ Measurement of estrogenic activity of chemicals for the development of new dental polymers. Toxicol In Vitro. 2001 Aug-Oct;15(4-5):421-5. PMID: 11566573
¨ Bhttp://www.ourstolenfuture.org/newscience/oncompounds/phthalates/phthalates.htmiodegradation of bisphenol A, bisphenol F and bisphenol S in seawater. Int J Environ Res Public Health. 2009 Apr ;6(4):1472-84. Epub 2009 Apr 17. PMID: 19440529
¨ Estrogenic activity of alkylphenols, bisphenol S, and their chlorinated derivatives using a GFP expression system. Environ Toxicol Pharmacol. 2005 Jan ;19(1):121-30. PMID: 21783468
¨ Bisphenol S in Urine from the United States and Seven Asian Countries: Occurrence and Human Exposures. Environ Sci Technol. 2012 May 23. Epub 2012 May 23. PMID: 22620267
¨ http://www.ourstolenfuture.org/newscience/oncompounds/phthalates/phthalates.htm
¨ http://www.home-remedies-pure-and-simple.com/Dangerous-Baby-Products.html
kako naj vem kaj je sploh še UŽITNO, če nisem kemijk in nimam doma laboratorija.