Marjanov blog

Če si uspemo predstavljati, da so Nube eni zadnjih primarnih ljudi planeta, da po njihovem iztrebljenju preide tudi referenca o tem kaj v osnovi pomeni biti človek, nam ob apatiji do ohranjanja praspomina na našo originalnost in izvornost ali izvirnost v nobenem primeru ni pomoči.

Analogija na Nube in zadnjega ostanka osnovne kode človeštva so denimo naša avtohtona semena. Ob vsesplošni fabrikizaciji , hibridizaciji in z genskim inženiringom se izgublja , potvarja življenska koda, samoumevno pa postaja nekaj sprevrženega, umetnega, nekaj kar stvarstvo na dolgi rok ne bo in ne more podpreti, ker preprosto ni njemu lastno, pač pa je rojeno v človeški zablodi brutalne in za vse pogubne brezumne nenasitne eksploatacije.
Varnost naše prehrane in preskrbljenosti s kvaliteno z zdravo hrano je v neposredni navezi z varnostjo slovenskega malega in srednjega kmeta. Očuvanje slo kmeta z ohranjeno vitalno navezo na zemljo in vodo naj bi bila bistvena prioriteta delovanja nacionalne integritete in  državne varnosti.

Skupno spoznanje po pogovoru nas vseh s Tomom Križnarjem je, da nas najbolj pesti pozaba pristnosti, originalnosti, naše integritete z naravo in to, da tega ne čutimo več kot primarno. Kar se dogaja v Darfurju ni le zaradi vode in nafte, marveč tudi zaradi zadnjih ostankov pristnih ljudi, bogastva pristnosti človeštva oz. referenčnega okvirja.

To kar se dogaja v Sudanu prihaja nad nas le z malenkostno časovno zakasnitvijo z vso nepredstavljivo brutalnostjo, ki se je zaradi lastne nasposobnosti sprejetja odgovornosti očitno ne bomo uspeli pravočasno zavesti, da bi se kakorkoli temu uspeli primerno pripraviti.

Z izgubo referenc izgubimo smer, smisel in vizijo bivanja ter obstoja samega.

S predajo svoje nedolžnosti in referenc smo se zabetonirali v pozabo in neobstoj, smo se odrekli otroštvu ter svoji duši, postali pa smo zgolj orodje, živi mrtveci v rokah oz. službi nekoga drugega.

Iz pozabe pristnosti namreč posledično izhajajo vse vrste naših težav, njih brezplodnih poskusov reševanja in problemov naše civilizacije.

Kanibali, ti ki so na tem, da požrejo planet in vse kar ga predstavlja skupaj z nami in našimi otroki, so lastniki planeta, ti nas na drugi strani umetno ves čas delijo na dva ali več polov, da bi nas lažje in uspešneje zlorabljali. V svoji zablodi, bojazljivosti, ignoranci in nerazumevanju stvari smo doslej še vedno z svojo emotivno dramo podprli scenarij, ki so ga nam pripravili nevedoč, da človek v svojem počelu ni ne levi in ne desni, ne komunist niti klerikalec….pač pa predvsem in samo le človek, bitje narave, Nuba.

Z navdušenjem nas vse primerja z čistimi ljudmi Nubami v Sudanu in pravi, da avtohtona ljudstva, staroselci oz. domorodci naravno gojijo vrednote, za katere se tudi mi zavzemamo, ko ne podlegamo globalističnim trendom ekstremnega konformizma v potrošništvu in hedonizmu neoliberalističnega in darvinističnega ustroja trenutno vsiljene paradigme.

Staroselci pa smo po njegovem ogrožena vrsta, cilj je namreč  vzgojiti poslušnega in nekritičnega človeka potrošniškega robota. Robot je paradigmi sprejemljiv, staroselci pa smo širom sveta obsojeni na iztrebljenje.