Predavanje se začne z zgodbo o Budovi pridigi s cvetlico, ki nas spodbudi h kontemplativnemu zrenju narave, kar je primerna vstopna točka k skrivnostim filozofije in prakse svete geometrije.
V prvem delu izpostavimo matematiko kot osnovni jezik znanosti pri opisovanju sveta.
Matematika in geometrija sta kot dve stranici istega kovanca. Dobesedno cifra in slika. Matematika je numerična abstrakcija geometrije, slednja pa je nekakšna vizualizacija matematike.
Vse kar obstaja v vesolju so razmerja med deli celote. Zato je geometrija, ki se ukvarja s prostorom in razmerji med deli resnično temeljni jezik za opisovanje našega vesolja.
Nekaterih števil kot so Pi ali koren iz 2 ni mogoče zapisati na eksakten način s ciframi saj se njihova vrednost skozi decimalke nadaljuje v neskončnost. Po drugi strani pa lahko povsem natančno narišemo diagonalo kvadrata s stranico 1 ali krog s premerom 1 katerega ploščina je po definiciji Pi.
Sveta geometrija sestoji iz filozofije in prakse. Slednja pomeni kontemplativno risanje geometričnih risb, kar nas harmonizira podobno kot poslušanje klasične glasbe, ki tudi sama temelji na geometričnih principih. Glasba je sveta geometrija v zvoku.
Ali bomo prisodili svetost geometriji je odvisno od nas samih in naših nazorev – ideološke opredeljenosti. V bistvu je pravo vprašanje naslednje: Ali je naše vesolje res geometrično vesolje, zgrajeno po geometričnih principih?
V nadaljevanju predavanja avtor prikaže številne primere geometrijskih oblik v vesolju na vseh magnitudah bivanja od kozmičnih pojavov, kot so galaksije, zvezde, planeti, preko živih bitij in predmetov pa vse do mikro sveta do celične, molekulske, atomske in sub atomske ravni.
V štirih praktičnih vajah, kjer občinstvo spremlja izrisovanje geometrij na projekciji v realnem času po korakih, ki jih usmerja predavatelj, spoznavamo krog in njegove potenciale. Razgrinja jih diada, ki je generator oblik. Spoznamo kako iz diade (vesice piscis) pridemo do pentagona in pentagrama. Skozi korake “stvarjenja” spoznamo prva dva sistema znanja, ki sta vkodirana v znan geometrični motiv – Rožo življenja. V naslednjih vajah spoznamo še en sistem znanja Rože življenja in sicer Metatronovo kocko, ki je matrica Platonovih teles.
V naslednji vaji spoznamo značilnosti Zlatega reza in Fibonaccijevih števil. Na koncu pa skozi geometrijo šestkotnika in njegovo rotiranje ter pomanjševanje pridemo do geometričnega modela cveta.
Osnovna ugotovitev tega uvoda v sveto geometrijo je spoznanje, da lahko na prej zastavljeno vprašanje odgovormo pritrdilno.