Samozdravljenje preko stika z energijo Zemlje so poznala domala vsa tradicionalna ljudstva sveta. Znanje in veščine samozdravljenje je bilo v domeni ožje skupnosti, družine in posameznikov, ki so si morali znati pomagati sami v dani situaciji specifične potrebe. Ker so živeli skladno z naravo so potankoma poznali načine, sredstva in oblike samopomoči. Krasen primer samozdravljenja so poznali tudi naši neposredni izvorni naravoverski predniki – Staroverci, katere je opisoval Pavel Medvešček
Sodoben “civiliziran” človek se je na račun domnevno olajšanega načina življenja odrekel samozdravljenju in obilju, ki ga je nekdaj bil deležen z strani narave ter prepustil področje lastnega zdravja in samoodgovorosti alopatski medicini .
Za odsotnostjo stika z Zemljo trpimo vsa živa bitja. Slednje se drastično odraža v primerih dolgotrajnih prekinitev zemljenja, čemur sledijo obolevnosti brez razlag v okvirih obstoječega sistema. Nazorni dokaz je raziskava Inštituta Maxa Plancka, kjer so več sto prostovoljcev izolirali od vpliva zemljinega polja, kjer so merjenja fizioloških procesov pokazala na resne anomalije v delovanju človeškega organizma. Dokaz na drugi strani pa je tudi učinek ob ponovni vzpostavitvi aktivnega zemljenja bolanih ljudi, poiskus je izvedel pionir raziskovanja zemljenja Clinton Ober.
Nezemarljiv je istočasno tudi učinek ustvarjanja tujega in vsem živim bitjem nenaravnega okolja z razrastom uporabe sodobnih komunikacijskih tehnologij in drugih škodljivih električnih naprav, ki nam nevarno dvigajo električni potencial.
Pasivni in enostranski način ozemljevanja nam ob nehotenem stiku z Zemljo pretoči negativno nabite elektrone z bosonogstvom, blatnimi kopelmi ali vsakdanjim neposrednim stikom z zemljo in nam tako pomaga preprečevati vnetne in druge patogene procese v organizmu. V pomoč so nam lahko tudi razne izvedenke in pripomočki za ozemljevanja, s katerimi se je trg odzval na civilizacijsko vrzel.
Mnogo pomembnejši in učinkovitejši pa je zavestnoproaktiven pristop k ozemljevanju. Slednjega vzpostavljamo z osvojenim načinom življenja , vsakdanjimi vizualizacijami povezave do Zemlje kot živim in inteligentnim bitjem, z razvijanjem senzibilizacije do dreves in sodelovanja z njimi ter geomantijsko komunikacijo za harmonizacijo prostora in pokrajine