Na enem hektaru tal se lahko nahaja tudi ena tona gliv, ki v sožitju z rastlinami tvorijo povezavo z imenom mikoriza in je razvita pri 90 % rastlin. Beseda mikoriza v grščini pomeni gliva-rastlina, kar je tudi bistvo simbiotskega odnosa. Mikoriza je namreč povezovanje specializirane glive s korenino rastline. Mikorizo najdemo v naravi vsepovsod. No, to velja za naravo, ki ni prišla pod roke človeku. V iz leta v leto orani, prekopani, z umetnimi gnojili gnojeni in s pesticidi obravnavani zemlji mikorize ni
Verjamem, da je micelij naravni internet Zemlje, osnovno omrežje zavesti Gaje. Vzpostavitev računalniškega interneta je le razširitev uspešnega biološkega modela, ki se je na tem planetu razvil pred več milijardami let. Čas računalniškega interneta se ne sme razumeti kot dogodek. Izmenjava podatkov je lahko edini način za reševanje ogroženih ekosistemov. Gaja, Planet nas kliče. Bomo slišali pravočasno? Lekcije so okoli nas. Se bomo naučili?
Glivične blazine so zdaj znane kot največje biološke entitete na planetu, pri čemer posamezne preproge pokrivajo več kot 20.000 hektarjev. Vsaka unča zemlje gosti ne samo eno vrsto, temveč dobesedno tisoče vrst gliv.
Od približno 6.000.000 vrst na svetu smo katalogizirali le okoli 50.000. Genetska raznolikost gliv je po zasnovi velika in očitno ključnega pomena za nadaljevanje življenja. Skoraj vse rastline so se združile s saprofitskimi in mikoriznimi glivicami v simbiozi. Mikorizne glive obdajajo in prodirajo v korenine trave, grmičevja in dreves, razširjajo absorpcijsko cono deset- do stokrat, pomagajo pri iskanju vode za rastline in povečujejo sposobnost zadrževanja vlage v tleh. Ta tesna zveza tudi preprečuje vodno erozijo in je bistvena za dolgo življenjsko dobo gozdnega ekosistema.
By Paul Stamets
Dejstva o mikorizi
- Mikorizna vlakna sproščajo posebne proteine, ki povezujejo prst in vežejo zemljo. Zato obstaja manjša možnost erozije prsti, hranilne snovi v tleh pa se težje izpirajo.
- Rastline veliko lažje prenašajo pomanjkanje vode, so bolj odporne na sušo.
- Izkoriščenost vode in hranil je s pomočjo mikorize dosti večja, mi pa privarčujemo z denarjem in s časom, saj nam ni treba toliko zalivati in dognojevati.
- Prisotnost mikoriznih gliv v tleh se pozna tudi neposredno na rasti ter razvoju rastlin in pridelku. Rastje hitrejša in enakomernejša, rastline so močnejše, tvorijo več cvetov, ki so večji, večji so tudi plodovi in celoten pridelek.
- Rastline razvijejo bolj zdrav in gostejši koreninski sistem.
- Stres ob presajanju je veliko manjši.
- Mikorizne glive imajo še eno ne tako nepomembno vlogo – rastline ščitijo pred nekaterimi bakterijskimi
boleznimi.
Mikorizo lahko poleg omenjenih zmožnosti občudujemo tudi zaradi drugih, še bolj neverjetnih pojavov. Namreč med drugim omogoča komunikacijo med rastlinami. . Če katera rastlina zboli ali jo napade škodljivec, lahko to „sporoči“ drugim rastlinam iz svoje okolice, ki nato dvignejo raven naravne zaščite proti določenemu škodljivcu ali bolezni.
Zgodba o matičnem drevesu je ena tistih, ki pogrejejo dušo. Matično drevo je ponavadi največje drevo v gozdu. In ravno to je prek mikorize povezano z drugimi drevesi in nekako prepozna svoje potomce, ki jim preko mikoriznih gliv pošilja hrano, da bi svojemu rodu zagotovilo obstanek. Tako zrastejo majhna drevesa v velika. Opazili so, da se gozdovi, v katerih posekajo druga drevesa, matična pa pustijo, veliko hitreje obnovijo ravno zato, ker matična drevesa podpirajo oddaljena mlajša drevesa. Res neverjetno!
Na tem področju je ključne raziskave opravila kanadska znanstvenica dr. Suzanne Simard (TED predavanje), ki je s pomočjo radioaktivnega plina odkrila podzemno komunikacijsko in “transportno” omrežje, ki drevesom in tudi drugim višjim rastlinam omogoča medsebojno izmenjavo življenjsko pomembnih snovi in celo opozarjanje na nevarnosti (na primer pred napadom škodljivih žuželk). Še posebej pomembna so tako imenovana materinska drevesa (mother trees), gre za še posebej velika drevesa, ki predstavljajo nekakšna vozlišča gozdnega spleta. Materinska drevesa dobesedno skrbijo za “svoje otroke”, mala drevesa, ki rastejo v njihovi senci in bi brez pomoči težko preživela.
Drevesa in druge višje rastline preko mikoriznih mrež, ki jih vzpostavljajo glive, torej lahko tvorijo obsežna omrežja. Med seboj pa ne sodelujejo samo drevesa iste vrste; dr. Suzanne Simard je na primer že zelo kmalu odkrila tesno sodelovanje jelke in breze, ki si v različnih letnih časih izmenjujeta različne snovi, glede na rastno obdobje (brezi na primer prej odpadejo listi, zato ji jelka takrat pošilja hranilne snovi). Mikorizne mreže oziroma gozdni splet bistveno pripomore k večji odpornosti gozdov in k njegovi hitrejši obnovi po poškodbah.
Odkritja dr. Simardove in tudi drugih znanstvenikov, ki delajo na tem področju, lahko pomembno prispevajo k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi (na primer z ohranitvijo materinskih dreves), k učinkovitejšem boju proti podnebnim spremembam in tudi k bolj ekološko sprejemljivemu kmetijstvu (odkrili so tudi mikorizne mreže med paradižniki in številnimi drugimi rastlinami, ki rastlinam zagotavljajo večjo naravno odpornost in hitrejšo rast).https://za-misli.si/kolumne/rok-kralj/3679-cesa-nas-lahko-naucijo-drevesa