Tradicija nabiralništva ima v današnjem času velik potencial za življenje človeka, saj pomeni nič manj kot vračanje naprej. Naprej k naravi, omogoča, da živimo Naravo. Omogoča preskrbo s kakovostno, prehransko močno hrano ter spodbuja integracijo v naravno okolje ter nova spoznanja o naravni, kulturni in duhovni dediščini na temelju rastlin. Z njimi je človek neločljivo povezan, odkar obstaja. Spoznal je njihove prehranske in zdravilne moči pa tudi spremenjena stanja zavesti, ki jih omogočajo.
Raba »divje hrane« pomeni pomemben prispevek k neodvisnosti tako na individualni ravni kot na ravni skupnosti ter omogoča naravno življenje, ki ga planetarna globalizacija vse bolj uniformira ter nadzoruje. Pomeni nič manj kot okusen raziskovalen odpor proti industriji hrane in manipulacijo z njo. In več …
Katere so užitne divje rastline, kje rastejo, kdaj jih nabiramo, kako pripravimo, kakšen je njihov pomen v prehrani?
Vsepovsod so, ni jih malo, še posebno spomladi po njih izstopajo predvsem doline rek in potokov. Samonikle užitne rastline so okusno »divja« obogatitev vsakodnevne prehrane, lahko pa postanejo tudi njena temeljna sestavina. Izkazujejo se po krepčilni moči ter vsebnosti vitaminov, rudnin in številnih bioaktivnih snovi, ki imajo različne, največkrat zdravilne, učinke v našem telesu.
Na predavanju se predstavijo pogostejše in okusnejše užitne divje rastline, poseben poudarek je tudi na japonskem dresniku. Njegovi mladi poganjki so užitni in primerni tako za zelenjavne jedi kot za sladice, korenine pa izstopajo po vsebnosti antioksidanta resveratrola in med drugim slovijo kot učinkovita pomoč proti boreliozi.
Govora je seveda tudi o pripravi jedi, predavanje pa zaokroži predlog, da je zaradi učinka in prehranske moči večina užitnih divjih rastlin nič manj kot super(divja)hrana.
O predavatelju
Dario Cortese je diplomirani disident agronomije, ki namesto spodbujanja industrijskega gojenja rastlin dela reklamo za plevele in užitne divje rastline nasploh. O tem je napisal vrsto člankov in nekaj knjig, izvaja pa tudi predavanja in delavnice na divjo temo. Obenem se ukvarja z raziskovanjem vpliva hoje na človekov psihofizični sklop, zanima ga pa tudi, kako izgleda pokrajina za naslednjim grebenom. Najraje biva v okolici Porezna.
S predavanji Odstiranja znanj prednikov krepimo navezavo na identiteto skupne zavesti iz zgodovine in kulture prednikov, značilnosti rastlinskega, živalskega in mineraloškega sveta ter Zemlje oz. njenega lokalnega počela.Z njimi želimo spodbuditi lokalne iniciative in trajnostni razvoj z vračanjem, upoštevanjem naravoverskih tradicionalnih vrednot v odnosu do narave, Zemlje in sočloveka, zavedanje o pravi krajevni, lokalni, narodnostni in planetarni identiteti ter soustvarjanje skupne vizije harmoničnega lokalnega okolja in sveta.
Projekt ODSTIRANJA ZNANJ PREDNIKOV
V projektu bo na podlagi geomantijske analize vitalno-energijskih virov in dediščine urbanega območja Polzele ob sodelovanju domačinov izoblikovan program zelenega turizma. S projektom združujemo tradicijo in aktualne prakse vseživljenjskega učenja. S sodelovanjem domačinov želimo soustvariti novo ponudbo in s tem spodbuditi razvoj različnih dejavnosti ter hkrati zagotoviti ohranjanje okolja in kulturne dediščine.