Bojim se, da kali yugo razumemo precej poenostavljeno. Nasploh imamo ob tem pojmu asociacije na dark age, pozabljenje, Čas nemirov, groženj, strahu, doba prepirov, hinavščine in vojn.
Zaključki o vprašanju kali yuge so nekako v tem stilu :
– Vedno slabše bo in prej se boste sprijaznili s tem bolje bo in
– Poteka čas čiščenja kot priprava na vmesno zlato dobo, zato je tako kot je.
Skratka vse to se sliši že precej zlajnano.
In vprašanje je na mestu. JE KALI YUGA RES ZGOLJ TO ZGORAJ POVEDANO?
Če malce razmislimo, res se nahajamo v skrajnem individualizmu, ki ga zaznamuje brezumno potrošništvo in ostale neljube posledice le tega.Vedeti pa moramo, da smo izšli iz tradicionalnih družbenih okvirov, kjer je individuum bil popolnoma podrejen tradicionalnemu kolektivnemu. In tako je še marsikje po svetu kjer se proces odcepljanja od skupnega še ni pričel. Lahko bi rekel celotni islam je še vedno v tej fazi. In prihaja nad Evropo btw.
Civilizacija po individuumih išče svojo izgubljeno identiteto skupnega, tistega odkoder je izšla in pustila za sabo kot nekaj manj vrednega. Zaradi tega tava in se v svojem iskanju identitete neprenehoma sooča z lastnimi zablodami in brezupnim reševanjem svojih težav.
Smo v nekakšni pubertetniški fazi razvoja, ko skozi lastno nebogljeno neumnost ogrožamo sami sebe.
Kali yuga potemtakem ni nujno edino definirana enoznačno kot doba teme, pač pa predvsem samoodgovornega povratka h koreninam skupnosti preko izkušnje ločenosti?
Glede na članek Maybe This Isn’t the Kali Yuga After All se je Kali yuga končala leta 1700, tako, da se sedaj počasi dvigamo v bolj svetla področja bivanja, tako duhovno, kot tudi posledično materialno.
Crisis of the Modern Age
“Kali Yuga je v skladu s hindujskimi spisi doba demona. “Demon” je sila, ki nasprotuje celotnemu duhovnemu znanju in prinaša dolgo Temno Dobo materialnosti. Z vrhuncem Kali Yuge pride do končne razpustitve, ki pripravi pot za rojstvo novega cikla, imenovanega Mahayuga. Mahayuga v celoti traja več kot 6000 let. Kali Yuga tako predstavlja četrto oz. zadnjo fazo Velikega Aeona. Trentuno je pred nami še več kot tisoč let Kali Yuge, preden bo nastopila nova Zlata Doba; dejstvo je, da do takrat ne bo ostalo nič od naše sedanje civilizacije.
A vendar, če preučujemo Knjigo Zakona v luči t.i. precesijskega obdobja, katerega zadnja faza je apokaliptična Kali Yuga, postane jasno, da, kolikor se knjiga ukvarja s časom, opisuje sedanji čas. Ta čas je zadnja faza razpustitve Velikega Aeona. Knjiga potem ponuja ključe za Iniciate. Ti ključi omogočajo preživetje (duše) v dobi razpustitve – v duhovnem smislu. Pri proučevanju te knjige je potrebno zelo skrbno razločevanje: kajti razodetje, ki je skrito v besedilu, ni produkt Crowleyjevega uma, po drugi strani pa vsebuje tudi elemente oz. dele, ki so produkt vpliva njegovih vztrajnih misli in zahtev (to je razlog za veliko zmedo kar se tiče interpretacije Knjige Zakona o.p.p.)
Stela Razodetja je talisman, ki je leta 1904 odklenil 93 Thelemitski Current ali tok. Pri tem sta bila glavna akterja Aleister in Rose Crowley.
Stela Razodetja je pogrebna stela pomembnega egipčanskega svečenika Karnakovega templja v Tebah, ki je živel okoli 700 pr. n. št.. Svečeniki pod okriljem tega templja so se imenovali Ankh af-na-khonsu, »Življenje in duša Khonsuja«.
Khonsu je egipčansko božanstvo ali Neter, ki so ga častili v Tebah, in je še posebej povezan z Luno. Luna je bila povezana s štetjem časa. Tukaj ni treba iti dlje v zgodovinske podrobnosti. Pomembno je, da se je duhovni zakon, zakodiran v pogrebni steli Ankh af-na-khonsu-ja, približal koncu dolgega obdobja starodavne egipčanske civilizacije. V naslednjih tisoč letih je bil njihov jezik popolnoma pozabljen. Tudi v helenističnih časih so starodavne egipčanske bogove preučevali zgolj na akademski ravni. Crowleyev sprejem Knjige Zakona leta 1904 je hkrati sovpadel s koncem obdobja romantike v Evropi in z nepričakovanim pojavom Temne Dobe, ki je bolj grozljiva kot katero koli drugo obdobje v zgodovini.
Ob začetku te Temne Dobe, ki jo zaznamuje mehanizirano orožje, namenjeno pobijanju mase, je izgubilo življenje nešteto ljudi. To so žrtve industrializacije, žrtve 1. in 2. svetovne vojne in ‘nevidne’ vojne, ki še traja. V tej vojni so uporabljena psihološka in tajna orožja. In tukaj se nahajamo danes.”
(Oliver St. John, prevod S. Bertalanič)