Avtohtona vrsta je vrsta organizma, katere prisotnost na določenem geografskem območju (npr. na ozemlju države) je zgolj rezultat naravnih procesov. Pravimo, da je vrsta za to območje avtohtona, v uporabi pa so tudi izrazi samonikla, domorodna oz. domača vrsta. Pojem ne implicira, da je vrsta nastala na točno tem območju; areali vrst so se skozi Zemljino geološko zgodovino spreminjali zaradi sprememb podnebja ipd., intenzivno se je to dogajalo na primer med zadnjo ledeno dobo. Pomeni zgolj, da prisotnost vrste na območju ni zgolj posledica človekovega vpliva. Če je vrsto na neko območje vnesel človek, je za to območje alohtona.

 

Soroden, a ožji pojem je endemit, ki označuje vrsto, avtohtono na ozko zamejenem območju.

Ste kdaj pomislili na to, od kdaj poznamo posamezne vrste sadja ter zelenjave in od kod so prišle v naše kraje? Preberite nekaj zanimivosti.

Tako o izvoru zelenjavnih vrst in sadja npr. Marelice

Marelice so koščičasto sadje, ki je najprej raslo samo na Kitajskem. Arabci, ki so trgovali s Kitajci, so sadež prinesli v Sredozemlje in naprej v Evropo. Fižol

 

Fižol se nam zdi normalna, vsakdanja hrana. Pa vendar ga v Evropi dolgo nismo poznali. Stročji fižol, ki danes raste na skoraj vsakem vrtu, pa je k nam prišel šele po odkritju Amerike.

 

Korenček

To najbolj vsakdanje živilo v vsaki kuhinji spada med peteršilje in je k nam prišlo – ne boste verjeli – iz Afganistana in okoliških dežel. K nam so ga prinesli arabski trgovci, ki v Evropo niso prinašali samo svile in drugih dragocenosti iz daljnih dežel, temveč tudi številne začimbe.

 

Češnje

Prvotna domovina češenj je Daljni vzhod, od koder so se razširile tudi v Severno Ameriko. Češnja še danes velja za značilno japonsko drevo. K nam je prišla po svilni poti s Kitajske. Morda niste vedeli – češnje so v sorodu s slivami.

 

Kumare

Kumare spadajo med buče in so najstarejša vrsta zelenjave, kar jih poznamo. Prvi zapisi o njih prihajajo s Himalaje in severnih predelov Bengalskega zaliva. So idealna dietna in poletna hrana, ker vsebujejo ogromno vode in malo kalorij.Kivi

 

Kivi

oziroma kitajska kosmulja je eden od štiridesetih vrst endemičnega kitajskega grmičevja, od katerih pa imajo užitne sadeže samo tri sorte. Prvič so ga namenoma začeli gojiti na Novi Zelandiji leta 1910.

 

Paradižnik.

Domovina paradižnikov se imenuje Južna Amerika.

 

Krompir Izvira iz območja Andov v Južni Ameriki, divji sorodniki krompirja uspevajo po vsej celini do Združenih držav Amerike na severu. Sodeč po genetskih lastnostih je bil udomačen pred približno 7.000 do 10.000 leti na jugu današnjega Peruja in skrajnemu severozahodu Bolivije.

 

 

Buče

so zelo staro živilo. Berem, da so jih jedli že pred 15.000 leti. Izvirajo sicer z ameriške celine, v Evropo pa naj bi jih s Kube pripeljal Krištof Kolumb

Grah

Zgodovinsko je grah starejšega izvora kot fižol, arheologi menijo da je bil poznan pred več kot 2000 leti v prehrani ljudi in da je njegova domovina Azija.

Bob Vicia faba  Severna Afrika Južna in Južnozahodna Azija
Solata Egipt Lactuca sativa
Jajčevec Južna in Vzhodna Azija Solanum melongena
Čebula  Azija Allium cepa

 

Česen Azija Allium sativum

 

Paprika Severna in Južna Amerika Capsicum annuum
Špinača Osrednja in jugozahodna Azija Spinacia oleracea)
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu. Pridelovali so jo že Egipčani, izvira pa iz Mezopotamije od koder se je razširila po svetu.   Ječmen Današnji ječmen se je razvil iz divjega ječmena Hordeum vulgare subsp. spontaneum, izvira pa iz zahodne Azije in severovzhodne Afrike.   Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze. Udomačili so jo v Mezoameriki   Navadno proso (znanstveno ime Panicum miliaceum) je kulturna rastlina. Divji prednik prosa in njegov geografski izvor nista znana, vendar se je kot kulturna rastlina prvič pojavilo pred približno 7000 leti na območju Kavkaza in Kitajske   Navadna ajda Ime ajda je prevzeto iz staronemškega Heiden, ki je v zvezi z nem. Heide ‘ajd, pogan’. Žitarica je tako poimenovana, ker so jo v 12. stoletju iz poganskih krajev in Kitajske v Evropo prinesli križarji.   Breskev so v naše kraje prinesli Rimljani v 3. ali 4. stoletju. Rimljani so breskev prevzeli od Grkov, ti pa od Perzijcev. Dolgo časa so ta plod imenovali “Perzijsko jabolko”.   Hruške   Izvor naj bi segal v zahodno Azijo, a jih jemljemo kot sadno vrsto, ki je izvorna severni Afriki, južni Evropi in Vzhodni Aziji.