Marjanov blog

Toliko o specifikacijah Roberta Kocha. In ravno tak dokaz še nikoli ni bil uspešen in tudi ne more uspeti, niti za en sam mikrob! Ker ti postulati nasprotujejo biološkim zakonom narave, po katerih takšen patogen ne more obstajati! In proti naravnim zakonom je vsaka napačna trditev nemočna in zamaskirana kot splet domišljije.

V tem sestavku bi rad pokazal, kaj natančno s Kochovimi postulati ni mogoče doseči.

Alopatska/Konvencionalna medicina med domnevne bolezenske mikrobe vključuje glive, bakterije in viruse. Obstaja tudi mešana oblika, imenovana glivična bakterija ali mikobakterija, ki je srednja stvar med glivico in bakterijo. Kot trdi konvencionalna medicina, naj bi bila mikobakterija, med drugim, odgovorna tudi za pljučno tuberkulozo, kar je neumnost.

Glive, bakterije in tudi mikobakterije so neodvisna živa bitja. Imajo presnovo in se lahko tudi razmnožujejo. Torej lahko gojimo te mikrobe, tako kot lahko gojimo skoraj vsa bitja.

Po drugi strani virus naj ne bi bil samostojno živo bitje. Njegova velikost je le nekaj atomov. Virus naj bi se navezal na gensko snov prej zdrave gostiteljske celice. Ta virus ali gensko snov je treba kopirati z naslednjo celično delitvijo gostiteljske celice. Zatorej je o razmnoževanju virusa težko govoriti. Če že, bi morali govoriti o kopiranju virusa. Kakorkoli! Zaradi delitve gostiteljske celice sta zdaj dva takšna virusa namesto enega. Zato lahko konvencionalna medicina govori o povečanem/razmnoženem številu virusa.

Za domnevno, z virusom povezano, avtoimunsko bolezen AIDS je konvencionalno medicinska terapija, zaradi zgoraj omenjenega, citostatska terapija, ki ubije vsako celico med celično delitvijo. To tudi preprečuje, da bi se virus razmnožil, vsaj po logiki konvencionalne medicine.

Tako kot podrobno pravi od dr. Hamerja odkrit 4. biološki zakon narave – ontogenetski sistem mikrobov – se glive in glivične bakterije v organizmu razmnožujejo po konfliktnem šoku (DHS) v simpatični (hladni) konfliktno aktivni fazi, medtem ko se bakterije razmnožujejo po razrešenem konfliktu v vagotoni (topli) ozdravitveni fazi. Dejstvo, da gobe lahko gojite v hladnem in vlažnem okolju, bakterije pa lahko gojite le v toplem inkubatorju, je skoraj splošno znano. Pojav, ki ga v konvencionalni medicini očitno ne bi smeli preučevati. Takrat bi morala običajna medicina vključiti človeško psiho v način gledanja na stvari in prav temu se poskuša izogniti. Verjetje (religija) običajne medicine je, da bolezni nimajo nobene zveze s psiho.

Preidimo torej na

V primeru gliv, bakterij ali mikobakterij to odkrivanje zaradi njihove velikosti ni posebej težavno in ga je mogoče opraviti s svetlobnim mikroskopom. Vendar ima konvencionalna medicina velike težave z virusom zaradi njegove molekularne velikosti. Na to kaže tudi obširna literatura o kontroverznem PCR testu. Specifično zrno peska iz velikega peščenega kupa imenovan celica, se poskuša ustvariti resnično . Zaznavanje virusov je vse prej kot zanesljivo. Z virusom je mogoče le v omejenem obsegu izpolniti 1. Kochov postulat. Z drugimi besedami: če ste tako majhno stvar izolirali od bolne osebe, ne morete trditi, da je to tisto, kar iščete! Lahko bi bilo drugo zrno peska iz te celice..

Kot sem že povedal je to pri glivah, bakterijah in glivičnih bakterijah s primernim okoljem povsem mogoče. Toda kako bi lahko vzredil virus v čisti obliki, ko ta virus vedno potrebuje gostitelja za lastno razmnoževanje? O reji virusa v osnovni obliki ni mogoče govoriti. Za razmnoževanje virusov konvencionalna medicina uporablja vse vrste trikov. In kaj točno razmnožuje, ni mogoče definirati.

Vse Odločilna točka pa je­ nemogoč dokaz

Ta naj bi zagotovil dokaze, da mikrob povzroča bolezen ali je vzrok bolezni. Ta mikrob, ki je zdaj izoliran in je v osnovni obliki, naj bi pri zdravem posamezniku ustvaril enake simptome bolezni.

To po 4.biološkem zakonu Dr. Hamerja ni možno! Moramo vedeti, da vsaka okužba ali vnetje vedno predstavlja vagotono ozdravitveno fazo. Noben mikrob pa ne more sam povzročiti faze zdravljenja! Ko se skozi razrešen konflikt vključi ozdravitvena faza se na ukaz možganov aktivira mikrob, da opravlja svoje dejansko delo ali nalogo! Namreč, tumorje, ki jih nadzirajo stari možgani in se pojavijo v konfliktno-aktivni fazi , mikrobi v ozdravitveni fazi razgradijo oz nekroze/luknje, ki jih nadzoruje novi del možganov, in so nastale v konfliktno aktivni fazi, mikrobi v ozdravitveni fazi zapolnijo. Mikrobi so naravni kirurgi in brez izjeme delujejo le v fazi vagotone ozdravitve. Z drugimi besedami: za ulov mikroba pri delu mora biti pred tem dogodkom aktivna konfliktna faza, ko se ta razreši nastopi samoozdravitveni proces enak za ljudi, živali in rastline.

Zmedo med vzrokom in posledico je najbolje prikazati na primeru gasilca. Samo zato, ker je gasilec prvi na mestu vsakega večjega požara, ne moremo trditi, da je vzrok požara! Vsi vemo, da gasilec gasi in ne požiga. Enako je z mikrobi! Ko gasilec vklopi svojo požarno cev, ne sproži požara. Faze ozdravitve ni mogoče začeti zgolj zato, ker se mikrobi vnesejo v zdrav organizem.

Po četrtem biološkem zakonu narave 3. Kochov postulat nikoli ne more biti izpolnjen! Niti z glivico, niti z bakterijo in tudi ne z mikobakterijo ali virusom. Z drugimi besedami in bolje rečeno: ni patogenov in zato ni okužbe!

Ker je to dejstvo verjetno množicam najtežje razumeti, bi rad razložil to s primerom:

Kot je znano, se pljučna tuberkuloza po vsaki vojni povečuje. Pljučna tuberkuloza je ozdravitvena faza pljučnega raka (konfliktna faza). Vzrok za pljučni rak in s tem tudi vzrok pljučne tuberkuloze je konflikt: strah pred smrtnim spopadom!

Med vojno je veliko ljudi razumljivo reagiralo s strahom pred smrtjo in posledično z rakom na pljučih. Iz biološkega jezika prevedeno pomeni smrt, ko ne moreš več dihati: “Zdaj moram umreti!” Biološki smisel je tu sam pljučni center! V konfliktno aktivni fazi se pljučni alveoli razmnožijo, kar pomeni, da lahko organizem bolje diha, da bi lažje rešil ta konfliktni strah. Zdaj, ko je vojne konec, lahko ti ljudje rešijo strah pred smrtjo. Proliferacija pljučnih alveolov se ustavi. Z rešitvijo konflikta možgani vklopijo mikobakterije, ki so se v aktivni fazi razmnožile, tako da tuberkulozno razgradijo, ko ne potrebujemo več okroglih lezij v pljučah, Med to ozdravitveno fazo pacient pogosto izkašlja kri in zdravniki splošne medicine postavijo diagnozo “pljučna tuberkuloza”. Če bi bolniku s pljučno tuberkulozo vzel mikobakterijo in jo vsadil zdravi osebi, ki nima pljučnih lezij v ozdravitveni fazi, potem pri tej zdravi osebi ne more biti sprožena pljučna tuberkuloza.

V tem smiselnem biološkem posebnem programu pljučnih alveolov alopatska medicina postavlja diagnozo pljučnega raka v konfliktno aktivni fazi. V ozdrvitveni fazi diagnosticira pljučno tuberkulozo. V alopatski medicini gre za dva različna para čevljev. V resnici ti dve fazi spadata skupaj kot tandem. Vzrok pljučnega vozliča/lezije je strah pred smrtjo. Vzrok za pljučno tuberkulozo je rešitev tega strahu pred smrtjo. Na koncu te faze tuberkularnega celjenja mikobakterije razgradijo to pljučno žarišče in ostane kaverna. Rak pljuč je izginil. Zdaj je konvencionalna medicina nagnjena k temu, da govori o “čudežu”! Tem mikobakterijam in njihovemu delovanju dolgujemo ta “čudež” spontanega celjenja! Mikrobi niso naši sovražniki, kot trdi alopatska/kovencionalna medicina. So naši kirurgi ali zbiralci smeti, ki odpravljajo nepotreben pljučni material.

Pozor! Princip Germanske svete medicine ne velja v primeru zastrupitev! Ljudje nismo mrhovinarji. Če jemo pokvarjene ribe, je to za naše telo neprebavljivo in reagiramo z bruhanjem ali podobnim! Naša telesa truplo dojemajo kot neprebavljivo oviro.

Izolacija patogena, ki mora biti enaka izvirniku, zaradi neizpolnjevanja 3. Kochovega postulata ni možna in o njem ni treba več razpravljati.

Inštitut Robert Koch v korona- hipotezi nima jasnega dokaza o virusu, prav tako ne more dokazati, da je ta virus resničen vzrok bolezni za katero koli bolezen, kot so gripa, izcedek iz nosu ali kašelj. Nekdo se sprašuje, na podlagi česa naši politiki sprejemajo odločitve glede protikoronskih ukrepov? Ali vsi upoštevajo Deep State navodilo?

Končna opomba:

Do danes alopatska/konvencionalna medicina ni mogla zagotoviti nobenega dokaza o mikrobu kot povzročitelju. Če bi lahko, bi dr. Hamerov četrti biološki zakon narave znanstveno ovrgla.

Mati narava ne ustvarja nič hudega! Edino zlo so sektaši, ki želijo stvaritev razdeliti na posamezne dele in nad njimi vladati. Ti sektaši se želijo igrati Boga, vendar so pravi hudiči!