Jezik, ki ga uporabljamo, vpliva na naše mišljenje in na naš pogled na svet
Nov jezik prinese s seboj nove vrednote , psihologijo,…in zelo pomembno je imeti in uporabljati svoj jezik.
Z novim jezikom pride čisto drugačno razumevanje sveta. Anglosaksonska civilizacija, ki še vedno vlada svetu , so trgovci, ker so tako programirani v svojem jeziku .V angleščini je tako najbolj pogosta beseda glagol HAVE.
Jezik na katerega se bomo naslonili bo formiral nas svet. Naše družine, narode, skupnost.
V okviru lingvistične antropologije se raziskuje tudi odnos med jezikom in realnostjo. Različni jeziki imajo zelo različno semantiko in gramatiko, zato lahko sklepamo, da so tudi njihove realnosti precej različne. To idejo vsebuje t.i. Sapir – Whorfova hipoteza; jezik določa realnost govorečemu. Žal je Sapir precej zgodaj umrl, njegov kolega pa vse skupaj ni prav daleč pripeljal. Whorf namreč v osnovi ni bil ultra intelektualec, ampak delavec v zavarovalnici, kjer se je ukvarjal z raziskovanjem odškodninskih zahtevkov. Ravno tu je opazil, kako različno ljudje opisujejo isti dogodek (škodni primeri).
Tale tema je sicer med bolj zahtevnimi, ni bližnjic pri razlagi. Vsekakor pa jezik igra zelo pomembno vlogo pri porajanju tega kar doživljamo. Upoštevati moramo, da brez jezikovne kompetence ni učlovečenja… Če se posameznik pravi čas ne nauči jezika, ni človek. Dokaz so volčji otroci. Po vrnitvi v človeško skupnost se niso mogli zadovoljivo naučiti jezika. Nihče ni preživel pubtertete, ubili so jih lastni hormoni….
Značilnosti kulture in jezika pripadnikov plemena Pirahã:
– odsotnost pojmov za števila in barve, Količine so medsebojno le primerjali, ne pa tudi šteli. Dve ribi sta bili tako več kot le ena sama. Tudi podatka, koliko otrok imajo, niso imeli, ker smisla štetja preprosto niso razumeli.
– občutka za čas niso imeli
– celotna kultura plemena močno usmerjena v sedanjost.
– kolektivna zavest ni segala več kot dve generaciji nazaj,
– niso poznali nobenih mitov o stvarjenju sveta in
– niso prakticirali nobene religije
– V jeziku Pirahã tudi ni vljudnostnih fraz
– Zanimiva je bila tudi njihova raba pripon na koncu besed. Z njimi so namreč izražali, kako močne dokaze oziroma zaupanje ima govorec v izrečeno
– z majhnimi otroki so se pogovarjali povsem enako kot z odraslimi. Jezika namreč niso prav nič prilagajali starosti otrok, kot to počnemo mi
Pripadniki plemena Pirahã se pa veliko smejijo, tako da so videti povsem srečni in zadovoljni. Njihove medsebojne odnose opisujejo celo kot nekakšno preprosto obliko komunizma.
Do pripadnikov plemena Pirahã je zadnja leta prišla elektrika in z njo tudi televizija ter večina drugih dobrin civilizacije. Otroci zdaj hodijo v šolo, kjer se učijo portugalsko, berejo knjige in znajo seveda tudi šteti. Njihove možnosti, kaj vse bodo lahko počeli v življenju, so se tako močno povečale, izgubljajo pa se informacije o kulturah, ki svet dojemajo bistveno drugače, kot ga razumemo pripadniki globalne človeške civilizacije. Nenavaden jezik Pirahã ima danes tako le še nekaj sto govorcev.
Več na http://www.kvarkadabra.net/2018/03/piraha/
V filmu Arrival
je človeštvu podarjen nov jezik , ki oblikuje resničnost ćloveštva v smeri zavestnejšega, miroljubnelšega in celostnega Izhodišče filma temelji na ideji, ki si jo delijo številni jezikoslovci in filozofi jezika, da ne doživljamo vsi enake resničnosti. Njegovi deli so enaki – živimo na istem planetu, dihamo isti zrak – toda naše dojemanje teh kosov se spreminja glede na besede in slovnico, s katerimi jih opišemo sebi in drug drugemu.