prizemljeno. Ni bojazni zase, za svoje bližnje in za sočloveka, lahko je produktiven in
navdihnjen. Suverenost in državna varnost je tesno pogojena s prehransko samooskrbnostjo,
da se pridela hrano za državljane doma lokalno in tako nudi na tisoče delovnih mest, ne pa da
smo odvisni od uvoza hrane. Tu se ustvarja bazo za naprej.
Tako pa smo kot država odvisni samo od drugih in znotraj meja poskušamo ustvarjati rešitve
brez podlage. Rešitve, pri katerih bodo eni vedno profitirali, drugi pa trpeli.
Pomeni pozabljenje glede izvora in originalnosti osnovnih živil tudi uvod do razkroja in
distopije družbe ?
Zgodbe o živilih, lokalnih in tradicionalnih so vendar del naše identitete, del preživetvenih
strategij in tudi del naše kulture. Te zgodbe združujejo tradicijo, kulturo, preteklost in
sedanjost
Opomniti zatorej velja ne le na spervertiranost naših okušalnih brbončic, pač pa tudi na
očitno dejstvo, da smo kot bitja narave očitno povsem spervertirali vse naše čute in ne le
sposobnost okušanja. Živilska industrija je neskončno domiselna. Vsako leto ponudi okoli
30.000 novih izdelkov, v povprečju več kot 600 na teden in mi smo le te pripravljeni sprejeti
in zamenjati tradicionalna in izvorna živila za bedne približke in nadomestke Če vzamemo
živost živil kot merilo, je gotovo več kot polovica vsega kar se prodaja v naših supermarketih
le pogojno užitno.
Izpostavljeni smo nezdravi hrani, živilom, ki so bila tretirana s pesticidi in herbicidi, hrani v
mikrovalovni pečici in najizraziteje pa teh, ki jim vse bolj primanjkuje mineralov.
Stanje se samo še slabša. Zato večina ljudi potrebuje dodatke mineralov, ne glede na to, ali
gre za vegane ali pa če jedo meso.
Zemlja je narejena iz mineralov. Naše telo je sestavljeno iz mineralov.
Minerali aktivirajo vse katalizatorje encimskih reakcij v telesu. Aktivirajo vitamine.
Aktivirajo vse organske strukture in so pravzaprav osnova vseh organskih in celičnih struktur
telesa. Minerali so graditelji sistema.
Brez bistvenih mineralov in mineralov v sledovih ne bi mogli preživeti. Od skupno 90
mineralov je približno 23 ključnih mineralov, vključno s 16 glavnimi minerali in 7 minerali v
sledovih. Ti so potrebni, da telo deluje na najvišji ravni, da bi lahko dobili ustrezno
mineralizacijo na znotrajcelični ravni.
Ena od težav, s katero smo se začeli srečevati v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja, je
rastlinska bolezen zaradi degradacije in denaturiranja tal. Na primer siva pika na ovsu, ki kaže
na pomanjkanje mangana, ali bolezen rozet na sadnem drevju zaradi pomanjkanja cinka.
Bistvo je, da rastline potrebujejo pravilno prehrano, in ko je ne dobijo, so nagnjene k
boleznim – tako kot ljudje.
Le Bakterije in glive pa imajo encime, ki razgradijo mineralno in organsko komponento
zemlje in naredijo hranila rastlini dostopna. Rastline za zdravo rast in naravno odpornost
potrebujejo vsa hranila in ne le 3 ali 8 ali 12 ali 42.
Vse zemlje sicer imajo bogastvo vseh hranil. Kar pa manjka, je biologija v zemlji, ki hranila
pridobiva in omogoča njihovo kroženje.
Če rastlina raste v naravno rodovitni zemlji, bogati z mikroorganizmi in mikorizo, ki jo
hranijo, dobi vsa potrebna hranila, minerale in elemente. Zato lahko izdela vse spojine, ki jih
potrebuje za svojo rast in obrambo. Z mikroorganizmi bogata in živa prst je produkt življenja
in daje življenje. No, to velja za naravo, ki ni prišla pod roke človeku. V iz leta v leto orani,
prekopani, z umetnimi gnojili gnojeni in s pesticidi obravnavani zemlji mikorize in življenja
mikrobov ni.
Žal smo v času samostojne Slovenije uničili preko 100.000 ha njiv, v zadnjih
desetih letih pa nam je propadlo 13.000 malih kmetij, še vedno nadaljujemo z množično
uporabo agrokemičnih sredstev, v monokulturah uvajamo nove tuje patentirane hibride,
izumira nam kulturna dediščina starih sort.
V teh prelomnih časih, ko korona prizadene skoraj vse in vsakogar, so med prizadetimi tudi ekološki
kmetje. Tem je s svojo prizadevnostjo, da nam nudijo kakovostno hrano, najbolj kraten dostop do
prodaje
Model skupinskega naročanja živil je tako eden vzhajajočih trendov, ki izziv lokalne
samooskrbe rešuje z neposredno prodajo kmetov znanim naročnikom
Zasnovan je kot priložnost za iskanje sinergij in sodelovanja med kmeti in potrošniki za
doseganje situacije vzajemnega zadovoljstva in varnosti.
PREDNOSTI ZA POTROŠNIKA – KUPCA:
– lažji dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov
– nizka cena
– neposreden stik s ponudnikom
– možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih
– možnost dodatnih izobraževanj
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih
srečanjih in tržnici
PREDNOSTI ZA KMETA – PONUDNIKA:
– možnost prodaje večjih količin pridelkov in izdelkov
– ni odpadka oziroma je zelo majhen
– zagotovljena poštena cena
– neposreden stik s kupcem vpliva na nadaljnje naročanje
– možnost boljšega načrtovanja pridelave
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih
srečanjih in tržnici
– možna izmenjava avtohtonih semen in informacij z ostalimi ponudniki
Spomin na tiste originalne, nepotvorjene in prvinske okuse sadja in zelenjave iz časa, ko
živilsko – kmetijska in predelovalna industrija še ni uspela povsem likvidirati naravne
hrane, je morda še živ, sicer pa ga dajmo obuditi.
Čas po koronski krizi je namreč čas nove paradigme, obujanja zaupanja in sodelovanja, ki pa je pogoj,
da se omenjeni model lahko prime in obdrži na daljši rok. Današnja kriza, z vsemi izzivi, ki jih prinaša,
od nas zahteva, da začnemo v miselni in čustveni razsežnosti ustvariti vizijo prihodnosti. Če ne bomo
sami s svojo vizijo zapolnili našega miselnega in čustvenega prostora, nam ga bo zapolnila kolektivna
zavest. Ta pa je v tem trenutku, milo rečeno, temačna, polna strahu in drugih negativnih misli in
čustev. Ustvarimo vizijo življenja v prihodnosti
Članek objavljen v reviji Ozaveščeni
INTERVJU ZA RADIO PRVI: Marjan Kogelnik (organizator in pobudnik skupinskih naročanj hrane) ter Marjan Natek ( agronom in ponudnik hrane v skupinskem naročanju)
Ideal samooskrbe prebivalstva je, da bi se lahko vsi prehranili s kmetijskimi pridelki iz svoje bližnje okolice. V Sloveniji sami pridelamo 74 % žit, 44 % zelenjave in 30 % sadja. Samooskrbo bi lahko povečali, če bi se med seboj učinkovito povezovali pridelovalci hrane in potrošniki.
Intervju oz. oddajo Prvi na obisku lahko poslušate na https://radioprvi.rtvslo.si/2021/04/prvi-na-obisku-282/
Korenine Skupinskih naročanj lokalnih pridelkov
