Morda je bila ta paradigma mogoča še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, zdaj pa se moramo ukvarjati z vprašanji preživetja, pravi znani naravovarstvenik in publicist Anton Komat. Meni, da je treba problematizirati dogmo neomejene rasti.
V naravi nenehno raste le rakavo tkivo, ki povzroča uničevanje in samouničenje. Zaostrovanje konkurenčnosti pa vodi le do svetovne vojne za vire.
Nastopil je čas trajnostnega umika, kar pomeni opolnomočenje lokalne skupnosti za zadovoljevanje osnovnih biotskih potreb človeka. Mednje sodi tudi hrana. Prehranska varnost in suverenost postajata sestavni del doktrin nacionalne varnosti držav.
Po tujih analizah pridelava hrane lokalni skupnosti prispeva od štiri- do petkrat večji dohodek kot katerikoli druga gospodarska dejavnost. In ves ta dohodek ostane v skupnosti. O koristih lokalno pridelane žive hrane na zdravje ljudi pa vemo že dovolj,« razlaga Komat.
Dejavni posamezniki in lokalna omrežja
Razvoj lokalne oskrbe s hrano je v Sloveniji za zdaj bolj ali manj prepuščen ozaveščenim posameznikom, ki poskušajo vzpostaviti lokalna omrežja povezav med pridelovalci in kupci. Uspešno deluje že kar nekaj takih mrež, ki se vse bolj širijo. Ob tem jih ovirajo birokratske zavore, ki prihajajo iz Bruslja in so posledica lobiranja za interese velikih trgovskih verig, razlaga sogovornik. To je najbolj očitno pri oskrbi vzgojno-varstvenih zavodov in osnovnih šol z lokalno pridelano hrano.
»Otroci, ki obolevajo zaradi industrijske hrane, so prve žrtve te neetične naravnanosti, druga žrtev pa je mali kmet, ki je povsod po svetu nosilec lokalne samooskrbe. Ne smemo pozabiti, da je v zadnjih desetih letih propadlo kar 13 tisoč malih kmetij, torej tri vsak dan,« razlaga Komat.
Vrtičkarstvo za hrano, telo in duha
Pri lokalni oskrbi s hrano ima pomemben položaj vrtičkarstvo. Prinaša stik ljudi z zemljo in življenjem v njej, prinaša živo hrano, ki je vir zdravja, in fizično delo na vrtovih. Vrt je tudi duhovni prostor, ki izhaja prav iz stika človeka z zemljo. Obsežna študija Kraljevega hortikulturnega društva v Angliji je dokazala, da imajo vrtičkarji zaradi zdravega življenja povprečno osem let daljšo življenjsko dobo
Od lokalnih do vseslovenske mreže
Pri pospeševanju samooskrbe s hrano se je po Komatovih besedah treba spustiti med ljudi in jih usposobiti za povezovanje, tako kmete kot meščane. Nujno je ustanavljanje kooperativ, ki bodo združevale pridelovalce in kupce. Sprva na lokalni ravni, cilj pa bi moral biti vseslovenska mreža, ki bi z dopolnjevanjem ponudbe zagotavljala čim višjo stopnjo samooskrbe, še pravi Komat.
Samooskrba za državo in oskrba za lokalne skupnosti
Pri lokalni oskrbi s hrano gre predvsem za oskrbo naselij iz neposrednega zaledja, v Sloveniji nekako v krogu od 15 do 20 kilometrov. Samooskrba pa je stanje na ravni države, razmerje med uvoženo hrano in lastno pridelavo. Ob tem je po besedah Antona Komata pomembno razmejiti med energetsko samozadostnostjo (dnevnim vnosom potrebnih kalorij, potrebnih za preživetje, ne glede na pestrost izbire) in samooskrbo ob bolj pestri izbiri. Pri energetski samozadostnosti gre za načelo nacionalne prehranske varnosti države.