Hrana od katere so nekoč rasli beli zobje, pravilni in brez napake, hrana od katere so se krepile kosti in ni bilo osteoporoze in depresije ?
Weston Price je raziskal in dokumentiral tudi 3 plemena v Afriki in ugotovil, da so bili najbolje razviti tisti, ki so imeli uravnotezeno prehrano.
Raziskal je 3 skupine:
- lovce/nabiralce,
- pleme, ki je paslo živino in se ukvarjalo z lovom ter
- popolnoma poljedelsko kulturo(gojili so koruzo; buče in fižol) in jedli žuželke(10% kalorij)…
Edino pri zadnji skupini je našel sledi kariesa (7% populacije), bili so pa tudi v povprečju nižji od ostalih dveh skupin, kjer ni bilo niti enega primera kariesa, čeprav je bilo v plemenu okrog 700 ljudi…
Relevantna je domneva, da so najbolj škodljive žitarice, v luščinah je namreč ogromno antihranil, ki jih je treba pred uživanjem odstranit (isto velja za stročnice, semena, oreščke)…
Stare kulture so imele zelo dolgotrajne postopke(namakanje, kaljenje, fermentacija, luščenje itd) preden so to jedli, sojo so npr 3-5 let fermentiral in jedli v zelo majhnih količinah. Riž so jedli samo eno leto staranega, da se je čimveč antihranil porazgubilo. Južnoameriški indijanci so imeli 36urni postopek za obdelavo koruze predno so jedli itd…
Ženske inuitov so rojevale s tako lahkoto, da ženska marsikdaj niti moža ni zbudila če je rodila ponoči in je šele zjutraj videl,da ima novega potomca. Weston Price je celo dokumentiral primer ene zenske, ki je rodila 27 otrok…
Za razliko od inuitov je bila smrtnost med rojstvom(cca. vsak 10. porod) pri populacijah, ki so jedle veliko žitaric zelo pogosta. To je pa zato, ker se okostje ne razvije dobro ob pomankanju vitaminov(A,D,K,E) in medenična odprtina je ovalne namesto okrogle oblike. Zato je danes potrebno toliko carskih rezov, v starih časih bi ženska v takem primeru umrla…
Tudi čeljusti so nerazvite in zobje posledicno “nametani”, ker ni prostora za njih. Ne razvije se tudi srednji del lobanje, ozek nos in podolgovat ter “udrt” obraz je simptom tega in v “razvitem” svetu že nekaj vsakdanjega, v bistvu pa je to degeneracija… Povzeto po Zapisu Mojce Vozel o delu dr. Westona Price a TUKAJ
Sam se brezmesno prehranjujem že vsaj 20 let, o mesu zato sploh ne bi, bolj me muči prehranska piramida, ki je vsaj glede na tolikšno obolevnost ljudi, vsekakor pristranska in zmotna. Postali smo sugar-burnerji (kurilci/ jedci sladkorjev), morali pa bi biti fat-burnerji (jedci/ kurilci maščob). V to nas je skozi zgodovino potisnila revščina, posebej še nas, slovensko kmetijsko prebivalstvo. A to ne pomeni, da je piramida zdaj za nas dobra, če pač nismo mogli živeti drugače, kot samo od kruha?
To, da, ko smo postali ogljiko-hidratniki v času prehoda na poljedeljstvo in s tem pretežno žitno hrano, se po dataciji tudi lepo povezuje s pojavom gnilih zob, problemi z okostjem in podobno. O slednjem pričajo tudi arheološki ostanki.
Maščobe za absorpcijo vitaminov, živce, možgane,odpravljanje vnetij in popravljanje poškodovanih tkiv
Že nekaj desetletij nas konvencionalna medicina, v zadnjem času pa tudi nutricistika in marsikateri alternativni zdravilec prek medijev in različnih vladnih in nevladnih organizacij na vsakem koraku prepričuje, da je uživanje nasičenih maščob živalskega izvora škodljivo in da povzroča debelost ter kardiovaskularne bolezni.
Toda še pred sto leti, ko so ljudje jedli maslo namesto margarine ter kuhali, cvrli in pekli izključno z živalsko mastjo, namesto z rastlinskimi olji in maščobami, ste v zahodnem svetu komaj kje lahko naleteli na debelega človeka, bolezni srca in ožilja pa so bile praktično neznane.
Verodostojne (se pravi, nepristranske) študije kažejo, da nasičene maščobe ne povzročajo bolezni srca in ožilja. Resnični krivec za številne zdravstvene težave, ki jih “medicinske avtoritete” brez vsake znanstvene podlage pripisujejo nasičenim maščobam, so t.i. trans- in podobne maščobe v margarini, hidrogeniziranih ter hidroliziranih (v celoti ali delno) rastlinskih oljih – se pravi, “rastlinske maščobe”, navedene praktično v vsakem industrijsko predelanem/pripravljenem “živilu” na policah naših trgovin, vključno s t.i. trgovinami z zdravo prehrano. Več o tem na: http://www.nutrigenomika.info/recepti/mascobe.html
Koliko smo hidratni
Stari članki dr.Srečka Berganta imajo še vedno zelo aktualni naboj. Nazadnje, ko sem govoril z njim, je rekel, da bo svoje 30 letno prakso ovenčal z izdajo knjige, s katero bi zaokrožil in potrdil tisto, kar mu pred 30 in več leti nihče ni želel verjeti, pravzaprav niti prisluhniti.
Kar pravi glede prehrane Srečko Bergant, se vsekakor najbolj indikativno izkazuje s civilizacijskimi boleznimi, ki doživljajo svoj razcvet, kar potrjuje o temeljnih vzrokih raka tudi Dr. Albert Schweitzer, Nobelov nagrajenec, ki je dolga desetletja preživel kot požrtvovalen misijonarski zdravnik v Afriki:
“Na samem začetku, ” je zapisal dr. Scweitzer, “sem bil globoko zaprepaden, da nisem naletel na en sam primer raka… Seveda ne morem stoodstotno trditi, da sploh ni bilo nobenega primera, toda kot vsi drugi misijonarski zdravniki sem opazil, da je rak v Afriki nenavadno redek pojav.”
V desetletjih, ki so sledila, pa je bil priča nenehnemu širjenju rakavih bolezni. “Na podlagi dolgoletnih opazovanj lahko zaključim, da je bil razlog za širjenje raka v tem, da so domačini začeli vse bolj privzemati življenjski slog in prehrano belcev.”
Podobno so sklepali tudi drugi zdravniki. Od Afrike do Tihomorskih otokov, od Karibov do Eskimov na polotoku Labrador. Bolj ko je med ta tradicionalna ljudstva prodirala procesirana, rafinirana hrana, bolj so obolevali za t.i. civilizacijskimi boleznimi, kot so rak, diabetes, debelost, srčno-žilne bolezni, visok krvni tlak, srčne in možganske kapi, zobna gniloba, bolezni dlesni, vnetje slepiča, želodčne razjede, divertikulitis, žolčni kamni, hemoroidi, krčne žile in zaprtje (zapeka).
Procesirana hrana, ki jo je zahodni svet pošiljal kot “pomoč” tem ljudstvom, je obsegala predvsem naslednja štiri živila: sladkor, melaso, belo moko in beli riž Več STUKAJ
Tisti, ki si želijo res pomagati, se morajo poučiti sami
»Na prvem mestu so naravne maščobe – surovo maslo, surovi kisla in sladka smetana, domača živalska mast, hladno stisnjena olivno, laneno, kokosovo, orehovo, bučno in drugo biološko predelano hladno olje, hladno stisnjeno prvovrstno ribje olje, prečiščeno maslo ghee, mastni sadeži, kot je avokado, surov jajčni rumenjak … Danes so cele generacije otrok po dojenju odvisne od sladkorja v vseh oblikah, dobijo pa premalo naravnih maščob. Mnoge mame rečejo, da bi njihovi otroci jedli samo makarone – celo brez omake, bele žemljice, pecivo – ti otroci so zasvojeni s sladkorjem.” pravi mag. Mojca Vozel, raziskovalka prehrane otrok in doktorska študentka antropologije, predvsem pa mati štirih fantov v reviji Jana objavljenem članku Vsega siti, a podhranjeni TUKAJ
ZAKLJUČEK
Telo zmore vsrkati energijo, ki ne izvira zgolj iz presnove fizične hrane. Tudi slednje so bili naši “stari”obilo deležni. Sposobnost induktivno pridobljene energije so z fizično aktivnostjo dobesedno gojili od rojstva dalje. Dr. Bergant celo pravi “induktivna energija je nedvomno osnovna življenska moč….obstajajo ljudje, ki živijo brez hrane….”
Vpliv uma na vsrkavanje hranilnih in škodljivih snovi iz hrane, hrana ne more nikoli biti izključna rešitev za telo, če ob tem um ni v ravnovesju
Dr. Bruce Lipton, celični biolog razlaga: »Če imamo samodestruktivno prepričanje – torej tako, ki vodi do raka; na primer, stres ali jezo – telo ne bo iz hrane izločilo hranilnih snovi, saj to ni tisto, kar išče; naloga je manifestirati rak! Ne na zavedni ravni seveda, pač pa se to dogaja na nezavedni ravni.«
Lahko jemo najboljšo možno hrano, a če imamo ob tem negativno predstavo o svetu, telo enostavno ne bo vsrkalo hranilnih snovi. Po drugi strani pa bo iz hrane posrkalo snovi, ki telesu škodujejo; tako se bo telo odzvalo na predstavo uma oziroma »uresničilo navodilo«, ki je prišlo do celic iz možganov: če je sporočilo »samodestrukcija«, bodo celice sledile navodilom.
Enako bodo celice sledile pozitivnemu sporočilu. Če se po krvi do celic prenesejo kemični elementi, ki izražajo zadovoljstvo in pozitivna prepričanja, se bo celica »odprla«, da bo lahko prejemala hranilne snovi, izločala strupe ter se obnovila.
»Naloga uma je ustvariti koherenco (medsebojno povezanost, odvisnost, op.a.) med prepričanji in realnostjo, v kateri živimo,« pravi Lipton.
Iz tega sledi, da kemijo našega telesa določa zaznava okolja. Kaj vidimo okoli sebe in, še predvsem, kakor si te stvari razlagamo, predstavlja temelj delovanja naših organov in zato je eden ključnih dejavnikov pri prehrani je – um
Ne le, kaj jemo … pač pa tudi zakaj, kdaj in predvsem kako jemo. Izbirajmo najboljšo hrano; po možnosti tako, ki je pridelana doma ali v poznanem, lokalnem okolju. Uživamo jo čim bolj svežo in čim manj obdelano.
Vendar ob tem ne pozabimo na vlogo uma ( Povzeto po članku
“Telo vsrka iz hrane kar mu naroči um” Borisa Veneta , celoten članek TUKAJ
Več si lahko preberete v knjigi Zdravje je v nas http://www.zdravjejevnas.si/
Na podlagi zbranega gradiva nastal tudi članek za revijo Jana
http://www.jana.si/2015/02/skodljivi-miti-o-prehrani/
oz. še Dejanov original tukaj: http://www.trzican.si/?p=5501