Kaj je Glifosat?
Glifosat je neselektivni herbicid, ki so ga razvili v 70.-tih. Uporablja se za uničevanje plevela, zato se ga uporablja tudi na domačem vrtu ali zelenici. Na leto ga po vsem svetu uporabijo skoraj 500 tisoč ton, najbolj je poznan pod imenom „Roundup“, kot ga to trži vsem poznana multinacionalka Monsanto.
Dr. Seneff in Samsel sta v nedavno objavljeni študiji, ki so jo opravili na MIT, ugotovila, da je glifosat verjetno najškodljivejši herbicid na svetu, saj naj bi bil odgovoren za razvoj mnogih kroničnih bolezni, kot so to Alzheimer, avtizem, Crohnova bolezen, glutenska netoleranca, luknjičavo črevesje in druge. Poleg tega, da je glifosat močan kelator, je tudi antibiotik. Tako kot vsi antibiotiki tudi glifosat nediskriminatorno pobija tako škodljive kot tudi koristne bakterije v prsti in tudi v človekovem črevesju. Še huje pa je dejstvo, da antibiotik v tem herbicidu zelo uspešno pobija človeku koristne bakterije, kar povzroča razrast škodljivih in posledično pride do porušenega ravnovesja v črevesni mikroflori, škodljive bakterije pa pričnejo proizvajati toksine, kar povzroča črevesno vnetje. Ko se enkrat v črevesju pričnejo odvijati taki procesi, se odpre pot do razvoja kroničnih bolezni. Vir TUKAJ
Vemo za zdravstvene posledice herbicida iz Rač?
“Izkušnje v Argentini namreč kažejo, da so ljudje v bližini površin, kjer se uporablja glifosat, zbolevali za rakom. Otroci pa so se rodili s poškodovano lobanjo, z več prsti, brez anusa, brez čeljusti in z deformiranimi ledvicami.”
Leta 2013 je nevladna organizacija Friends of the Earth zbrala vzorce urina iz osemnajstih držav Evropske unije. Ugotovili so, da ima skupaj povprečno 44 odstotkov vseh ljudi v telesu glifosat. To potrjuje tudi nemška raziskava iz leta 2014, ki ugotavlja prisotnost glifosata tako v notranjih organih in urinu živali kot v urinu ljudi, kar je alarmantno že pri najmanjših količinah. S poudarkom, da so kronično bolne osebe imele več glifosata v urinu. Nevladna organizacija Moms of America prav tako navaja skrb vzbujajoče podatke iz leta 2014, da ima večina žensk, ki so se odzvale na njihovo testiranje, v mleku, urinu in krvi prisoten glifosat.
Marko Kek , Podpredsednik Ajde Vrzdenec, je na podaljšanje dovoljenja tako zapisal.
Usklajeno stališče treh pristojnih slovenskih ministrstev (okolje, zdravje, kmetijstvo) je, da “je herbicid glifosat treba prepovedati, ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo, da se prilagodi novim razmeram”.
Minister Židan odgovarja
Dobil sem nekaj prošenj, da objavim mnenje glede uporabe kemije v kmetijstvu in tudi glede glifosata (v nadaljevanju). Naslednji teden pa bo na ministrstvu tudi tiskovna konferenca, kjer bo predstavljen akcijski plan zmanjševanja uporabe FFS.
Glede na široko razpravo, ki se odvija na nivoju Skupnosti, kot tudi v Sloveniji, glede ponovne odobritve glifostata, je Vlada RS dne 7.11.2017 sprejela sklep št. 34300-1/2017/3, da se zavzema za prepoved uporabe glifosata, pri čemer naj se zagotovi ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo, ki je omejeno na največ 5 let. To pomeni, da se Slovenija zavzema za prepoved rabe glifosata na vseh nekmetijskih zemljiščih (takoj), v kmetijstvu (le ta predstavlja manjši del uporabe glifosata), pa se predvideva kratko prehodno obdobje za prilagoditev novo nastalim razmeram, ki pa ne sme biti daljše od 5 let. V tem času uvedejo ustrezne alternative rabi glifosata v kmetijstvu.
Glede na sprejeti sklep Vlade RS, je Slovenija podprla predlog uredbe, saj obdobje petih let razume kot obdobje, v katerem se mora kmetijstvo pripraviti na popolno prepoved uporabe te aktivne substance.
Stališče Vlade RS je za resorno ministrstvo pomembno še zaradi sledečega; da se je Vlada opredelila za zmanjšanje vseh FFS v kmetijski proizvodnji. Glede na navedeno, ministrstvo pripravlja nabor ukrepov v okviru Nacionalnega akcijskega plana za zmanjšanje uporabe FFS, ki bo povzelo in sledilo opredelitvi Vlade RS. Stališče Vlade je bilo tudi večkrat javno predstavljeno s strani ministra, ki se je jasno zavez za zmanjšanje kemije pri kmetijski proizvodnji. Predlog predvideva sledeče ukrepe:
– Prepoved rabe herbicidov na vseh javnih površinah,
– Omejevanje dostopnosti do FFS za neprofesionalne uporabnike,
– Oprostitev vseh pristojbin za FFS, ki so dovoljena v ekološkem kmetijstvu z namenom spodbujanja okolju in zdravju sprejemljivejših FFS,
– Vlaganje v razvoj alternativnih metod zatiranja škodljivih organizmov,
– Zagotavljanja vseh informacij uporabnikov pri izvajanju integriranega varstva rastlin s poudarkom na zmanjšanje zahtev za kemično varstvo rastlin in,
– Reorganizacija sistema strokovnega ocenjevanja FFS z namenom učinkovitejše in hitrejše odzivnosti pri varstvu rastlin.
Vse aktivnosti v zvezi s tem bo ministrstvo predstavilo na tiskovni konferenci v začetku decembra. Predstavitev bo hkrati tudi začetek javne razprave o prihodnji rabi FFS v prihodnje.
Pravice do zdravega okolja so zapisane v naši ustavi Republike Slovenije, vendar le redko kdaj, če sploh, o kršenju razpravlja ustavno sodišče.
71. člen
(varstvo zemljišč)
Zakon določa zaradi smotrnega izkoriščanja posebne pogoje za uporabo zemljišč.
Zakon določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč.
Država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih.
72. člen
zdravo življenjsko okolje)
Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja.
Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti.
Zakon določa, ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo. Varstvo živali pred mučenjem ureja zakon.