V Sloveniji letno proizvedemo preko 25.000 ton bioloških odpadkov. Iz 1 kg bioloških kuhinjskih odpadkov lahko pridobimo 0,45 m3 bioplina .
PRIMER
30 milijonov podeželskih gospodinjstev na Kitajskem, ki imajo razkrojevalnike za proizvodnjo bioplina, ima od tega vsaj 12 koristi:
- varčevanje fosilnih goriv,
- prihranek časa za napravljanje drv,
- varovanje gozdov,
- uporaba ostankov pridelkov za živalsko krmo namesto gorivo,
- prihranek denarja,
- prihranek časa za kuhanje,
- izboljševanje higienskih razmer,
- proizvajanje visoko kakovostnega umetnega gnojila,
- omogočanje delovanja lokalne kmetijske mehanizacija,
- omogočanje proizvodnje električne energije,
- dviganje življenjskega standarda ter
- zmanjševanje onesnaževanja zraka in vode
V letu 2007 je bilo ocenjeno, da 12.000 vozil uporablja bioplin kot gorivo večinoma v Evropi
Druga očitno velika rezerva pa je tudi uporaba HHo in lesnega plina
Mojstri – kolegi iz Komende resno delajo na tem , prikaz njihovega dela pričujoč na videu izpred parih let
https://www.youtube.com/watch?v=EQnlKV6G60g&feature=plcp
Postopek, razvit 1933. Nemci so ga uporabljali za pridobivanje motornega goriva v drugi svetovni vojni . Od takrat očitno nihče ni delal na tej očitno najzanimivejši in takoj v praksi uporabni tehnologiji ničesar. Paranoja v vezi z energijska krizo je z vidika neuporabljenih še kako uporabnih starih tehnologij naravnost smešna
VEČ
Lesni plin za pridelavo el.energije oz. ogrevanja vrtnarij…..ter pridelavo biooglja za terra preto
Point pa je v tem , da nas že desetletja nategujejo in držijo v iluziji ter krču pomanjkanja oz. ustrahovanju zaradi potencialnega usiha naftnih zalog. S strahom nas vežejo nase, obenem pa vmes razvijajo strahovito drage in sporne tehnologije, s pomočjo katerih na koncu NPR. lahko pokasirajo še toliko večje enormne trošarine ( koliko je npr. nabavna cena petrolovega bencina, sem bil zaprepaden ob spoznanju), trošarine npr. na LPG ali metan definitivno ne more navreči tolikšnega obsega, zato se Slo seveda ni mudilo kaj dost z LPG, ker je cca pol ceneje , prav tako se jim ne mudi niti z uvajanjem in forsiranjem metana kot goriva.
1.TAR SAND. Izkoriščanje naftnega peska so okoljevarstveniki poimenovali celo za »najbolj destruktiven energetski projekt na Zemlji«
2.FRACKING – pridobivanje zemeljskega plina. Ta za peščico dobičkonosna industrija z uporabo strupenih kemikalij uničuje pitno vodo, stotine tovornjakov s cisternami, polnimi strupov, ki se noč in dan valijo k vrtinam, pa uničujejo življenjsko okolje lokalnega prebivalstva. Metan, ki se dviguje v zrak ob črpanju, prispeva k učinku tople grede in ozračje segreva še bolj kot izpusti ogljikovega dioksida. Zaradi razpok, ki nastajajo s frakingom, se premikajo zemeljske mase, s tem pa veča verjetnost za potrese. Strupeni odpadki, tudi radioaktivni, ostajajo v zemlji in na površini še dolgo po tem, ko naftniki poberejo profite in se umaknejo.