Nekoč je bila zasvojenost opredeljena kot posledica ponavljajočega uživanja psihoaktivnih snovi (na primer alkohol in droge) in s tem povezanih vedenjskih, kognitivnih in fizioloških fenomenov. Danes pa razumemo, da ima zasvojenost širše razsežnosti, saj jo povezujemo tudi z igranjem videoiger in iger na srečo, uporabo družbenih omrežij, seksualnostjo in pornografijo, pa tudi s povsem vsakdanjimi aktivnosti kot so delo, prehranjevanje, telesna vadba ali nakupovanje.
Zasvojenost z družbenimi omrežji je za mnoge resnična težava. Težko se je osvoboditi vpliva, ki ga imajo na nas, še težje pa je odvisnost sploh preprečiti. Zasvojenost z družbenimi mediji je opredeljena kot pretirana uporaba družbenih medijev, ki vodi do negativnih posledic v življenju posameznika. Te negativne posledice lahko vključujejo težave v odnosih, na delovnem mestu, v šoli in pri duševnem zdravju.
Vendar, ali ste vedeli?
Zasvojenost so načrtovali snovalci družbenih omrežij že v idejni zasnovi, z drugimi besedami družbena omrežja so dizajnirana tako, da nas čimveč in čimbolj zasvojijo.
O slednjem zelo jasno spregovorijo bolj ali manj skesani arhitekti Facebook a v dok. filmu na
https://www.facebook.com/marjan.kogelnik/videos/766738385056143