Na pobudo iniciative Kogelnik Marjana smo dne 2. januarja 2017 opravili ogled potencialnih svetih točk na področju Celjske kotline. Odločili smo se za ogled dveh točk, in sicer lokacije gradu Žovnek ter gore Oljke, na kateri stoji cerkev sv. Križa. Ogled prve lokacije sta vodila Marjan Kogelnik in radiestezist Alfred Brinovec, ki to točko raziskuje že nekaj časa, ogled gore Oljke pa Marjan Kogelnik in Matej Gabrielle Dasko, dober poznavalec megalitov in arheoloških lokacij Štajerske, ki je pripravil preliminarno analizo značilnosti te lokacije.
Pri ogledu je sodelovala skupina okoli 30 ljudi, med katerimi velja izpostaviti specialista za geomantijo in poznavalca zmajevih črt Robija Lavina, ki je s svojimi dragocenimi izkušnjami pomembno prispeval k osvetlitvi energijskih vidikov obeh lokacij. Pri ogledu je sodelovala tudi skupina iz Radovljice, ki se trudi oživiti sveta mesta prednikov in ki nam je na gori Oljki predstavila Solarno yogo. Nadalje moram omeniti zgodovinarja Matjaža Anžura, ki nam je predstavil staroversko obredje in poskrbel za bogato pogostitev v Zelenem Hramu.
- Lokacija gradu Žovnek
Lokacija, kjer stoji grad Žovnek, je izjemna strateška točka. Odprta je proti vzhodu in nudi pogled na večji del Celjske kotline in tako omogoča nadzor nad pomembnimi prometnicami, po potrebi tudi njihovo zaprtje K temu je potrebno dodati, da Celjsko kotlino prečijo zelo pomembne prometnice, kar velja tako za današnji čas in še posebej preteklost.
V prazgodovini je kotlino prečila Jantarna pot, v času starega Rima pa glavna pot v srce imperija. Lahko bi rekli, da je bila v času Rimskega imperija ta cesta njegova glavna arterija. Če se je v mirnem času po njej pretakalo blago v obe smeri, je v času rimske ozemeljske ekspanzije promet potekal enosmerno, proti severovzhodu. Nasprotno pa čas propada rimskega imperija zaznamuje gibanje vojsk v obratni smeri. Ta cesta je nedvomno predstavljala najbolj ranljivo točko imperija, kar je navsezadnje pokazal splet okoliščin, ki je pripeljal do njegovega zatona.
Zaradi izjemne strateške pozicije hriba, na katerem stoji grad, je povsem mogoče, da je Žovnek postavljen na starejših kulturnih plasteh. To kažejo nekatere tukajšnje rimske in prazgodovinske najdbe, ki pa je bila v arheološkem smislu vendarle preslabo raziskana, da bi lahko vedeli kaj več.
Vse doslej našteto pa nedvoumno kaže, da gre za izrazito točko moči. Kajti tisti, ki ždi na tej točki, uveljavlja oz. manifestira moč, nadzoruje krajino, promet v njej, po potrebi ukrepa in zahteva pravico, ki mu pripada po statusu. To nam potrjuje zgodba Žovneške gospode, kasnejših Celjskih grofov, rodbine, ki je od tod širila svojo moč in vpliv.
Hrib, na katerem stoji grad, je tudi manifestacija obrambne, samoohranjujoče moči. Je varno zatočišče in težko dosegljiv, saj ga obkrožajo strma in težko prehodna pobočja.
Zanimive so orientacije grajske stavbe k vzhodu, ki v specifičnih usmeritvah k določenim točkam prostora predstavljajo tudi časovne označevalce. Južna stena gradu, ki teče od vhodnega stolpa naprej proti vzhodu, ima orientacijo okoli 90 kotnih stopinj in je na horizontu usmerjena v točko, kjer vzhaja sonce ob pomladanskem in jesenskem enakonočju. Alfred Brinovec, poznavalec lokacije, nam je pokazal dve energetski točki, eno ob južnem zidu, drugo pa pod notranjim stolpom gradu. Pokazal nam je tudi točko, kjer vzhaja sonce ob zimskem solsticiju (južno pobočje hriba Gozdnik). Podoben naravni orientir obstaja najverjetneje tudi za sončni vzhod ob poletnem solsticiju. Obe točki na horizontu, vključno z južnim zidom označujejo prelomnice na sončevi letni poti in zaobjemata pas, v katerem se giblje skozi leto.
Po ugotovitvah Alfreda Brinovca, ki je področje podrobneje raziskoval, pozicija gradu predstavlja 1/3 višine hriba piramidalne oblike. Označuje jo kot pozicijo moči. Hrib grmada grad zastira z zahodne strani. Ker je 500 m dalje v isti smer je cerkev sv. Janeza in Pavla, jo Brinovec označuje kot pozicijo svetega.
Brinovec nas je opozoril tudi na pomenljive prostorske relacije s sosednjimi cerkvami
Lokacija gradu Žovnek z dvema sosednjima cerkvama (Sv. Marija v Braslovčah in Sv. Matevž v Šmatevžu.) tvori razmerje približno enakostraničnega trikotnika. Linija, ki povezuje Žovnek in cerkev Sv. Marije, meri 3121,79 m; 64,47 ks (v obratni smeri 244,47 ks, kar je blizu položaj luna minor). Med točkama in bližje Žovneku je kapela Srednji Podvrh. V smeri severovzhoda se ta linija nadaljuje s Svenškovo rupo, podzemno jamo; nato vrh Sevčnik 562 m.
Linija, ki povezuje grad Žovnek in cerkev Sv. Matevža, ima dolžino 3281,27 m in teče v smeri 119,31 ks (v obratni smeri 299, 31 ks). Na področju Šmatevža se nahaja tudi multiperiodno arheološko najdišče (bronasta in železna doba, rimsko obdobje). Tudi ta orientacija se giblje v bližini točke luninega ekstrema (luna minor). Še posebej zanimivo je nadaljevanje te linije v smeri severozahod. Linija se nadaljuje pod vrhom Grmada (898 m), ki po obliki spominja na piramido; cerkev Sv. Janeza in Pavla, Dobrovlje; cerkev Sv. Marija, Krokarje, Sv. Katarina, Lačja vas; Sv. Janez Krstnik, Šentjanž; Sv. Jakob, Okonina.
Enakostranični trikotnik Žovnek-Braslovče-Šmatevž. Ena izmed stranic teče v smeri sever-jug, ostali dve označujeta štiri točke luninega ciklusa (luna minor) na horizontu.
Continue reading →
