"Prihodnost, ki si jo želimo, bomo dobili samo, če imamo vizijo o njej."; Per Dalin
Ekonomija
Denar postal naš bog, hočemo zgolj najnižje cene in kopičimo si bogastvo, ne glede na dolgoročne posledice. Rezultat našega pohlepa je ekonomsko
suženjstvo milijonov ljudi po vsem svetu, ki garajo za evro na dan, zato da mi lahko kupujemo poceni vse več stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo. Sužnjev še nikoli ni bilo toliko kot danes, vendar pa nikakor ne kot se njihovo število ceni na 12 do 27 milijonov v obliki omejitev svobode, prisilnega dela, prisilnega tveganja nevarnosti za zdravje, rekrutiranja otrok v paravojaške formacije, zlorabe otrok za suženjsko garanje v Latinski Ameriki in nekaterih azijskih deželah, Prisilne prostitucija žensk in otrok, trgovine z ljudmi, ki jim bodo izrezali organe za presajanje …ipd
Globalna elita namreč ne potrebuje izobraženih osveščenih ljudi, temveč pohlevne, potrošniške sužnje, tj. nas , zahodni razvitejši del svetovne populacije tj. cca 25% in sužnje tretjega sveta, katerih s tlako izdelanih reči potem mi brezumno kopičimo v dobro dobičkov elite. Med tem ko se oblastniki menijo le za večje dobičke , smo zvečine že zdavnaj izgubili interes za dobrobit vseh bitij na tem planetu in le tega se moramo že za lastno dobro priučit ali kakorkoli pridobit nazaj. Sedaj nam je večini mar le za svoj lastni interes in za dobrobit ožje družine
Nobena skrivnost ni, da živimo v svetu, ki ga obvladujejo močne korporacije. V zadnjih 100+ letih so korporacije zrasle v nekaj najmočnejših subjektov na svetu. Skupaj te globalne korporacije nadzorujejo vse, kar jemo, pijemo, nosimo, komuniciramo, zdravila, ki jih uživamo, in skoraj vse informacije, ki smo jim izpostavljeni.
Obstaja peščica mega-korporacij, ki imajo neskončne finančne vire, močne politične povezave in vojske lobistov, ki vplivajo na vse vidike naše vlade. Te korporacije so sistem izigrale sebi v prid, kar jim je omogočilo tudi določanje našega družbenega in finančnega reda. Korporativna razvedrilna industrija igra izjemno pomembno vlogo pri tem, kaj mislimo, in v bistvu oblikuje našo kulturno realnost. Toda kdo so ljudje, ki so lastniki teh korporacij?
Monopoly – Who Owns The World je neodvisni dokumentarec, ki ga je produciral Tim Geilen. Film prikazuje institucionalna investicijska podjetja, ki sedijo na vrhu kompleksne in nepregledne korporativne piramidne strukture. Monopol posije prepotrebno luč na te korporacije, ljudi, ki stojijo za njimi, in njihovo grabežljivo vedenje.
Razkriva, kako je majhna skupina super bogatih kriminalcev kupovala tako rekoč vse na Zemlji, dokler niso postali lastniki vsega. Od medijev, zdravstva, potovanj, živilske industrije, vlad … To jim omogoča nadzor nad celim svetom.
Sijajno predstavljen dokumentarec in pomemben za delitev z ljudmi, ki se šele prebujajo ali “ne razumete, zakaj bi nam “oni” namerno želeli storiti vse to in zakaj se je toliko vlad strinjalo, da so del tako zlovešče agende?” To tako dobro pojasnjuje s preverljivimi dokazi, ki to podpirajo. Najlepša hvala, Tim Gielen. Ta neverjetno osupljiv dokumentarec razkrije nekaj norega: večina našega sveta je v lasti iste skupine ljudi. Zaradi tega lahko nadzorujejo ves svet in vsiljujejo svojo agendo vsemu človeštvu. To je čas, da jih razkrijemo in se odločimo, kaj lahko glede tega storimo. Če razumete nujnost, delite ta video, kjer koli lahko! Ljudje morajo razumeti, kaj se dogaja
https://www.youtube.com/watch?v=7JRKGJS26l8
To, kar zadnja leta doživljamo, se je intenzivno nakazovalo že desetletja pred trenutno kulminacijo. Leta navideznega miru in obilja v zahodnem svetu so nas zasanjala do te mere, da nismo bili sposobni videti širšega aspekta. Manipulacije, zlaganost in korupcija na vseh področjih bivanja od ekonomije, medicine do zgodovine itd. so bile prisotne včasih domala v isti meri kot danes. Tako živimo v dogovorjeni resničnosti z lovkami očitno na vseh področjih (znanstvena paradigma, farmacija, zdravstvo, ekonomija, ekologija, kjer se resnica vztrajno izkrivlja glede na interese vladajočih). Smo v sistemu, ki že tisočletja temelji na izkoriščanju civilizacije, čeprav je sam izpet, prazen, izčrpan, civilizacija pa v zatonu.
Da bi razumeli trenutno dogajanje na planetu, je pomembno privzeti, da se našo civilizacijo dejansko upravlja mimo mehanizmov upravljanja na nivoju države tj. vlade, parlamenta, različnih ustanov.
Če naštejemo le nekaj takih mehanizmov upravljanja: – prikrivanje prave zgodovine, – načrtno netenje vojn in gospodarskih kriz, – nadzor nad naravnimi resursi in hrano, znanjem ter informacijami (mediji so zelo močen mehanizem nadzora in upravljanja s prognoziranjem in usmerjanjem dogodkov), – vzpostavitev dogmatičnih sistemov zastraševanja, – monoteistične religije, – spodbujanje razrasta ideologij za razdvajanje ljudi (npr. ideološke politične stranke. Mehanizem vsake ideologije je naslednji: deli in vladaj, deli in obvladuj), – indoktrinacija skozi šolske sisteme, – kreditno-finančni sistem s prefinjeno in prikrito obliko suženjstva. – mehanizem genocida: alkohol, cigarete, droga, gensko spremenjena hrana in hrana proizvedena z FFS ter farmacija,
Razlog za stanje družbe je zgolj v skladnosti naše stopnje kvalitetne vključenosti vanjo. Torej tu ni dvoma, privzemimo preskrbljenost z zdravo hrano, vodo … v lastno pristojnost kot priložnost povezovanja pravih stvari, pravih ljudi, na pravem mestu in ob pravem času. Največja zmaga, ki jo lahko dosežemo, je, da premagamo SEBE, lastno inertnost, obotavljivost, neodločnost in strah, za resnični napredek v iskrenem sprejemanju sebe kot tudi sveta, v katerem smo, vključno z vsemi packami.
“Zavedati pa se je vseeno potrebno, da električno gnana vozila niso nekaj “super duper” novega in “top shit”.
Prvi avtomobil je bil že pred dobrimi 100 leti (konec 19.st.) presenetljivo električen (Year 1900: 38% of US automobiles, 33,842 cars, are powered by electricity (40% by steam, and 22% by gasoline) in to 2 leti pred motorjem z notranjim izgorevanjem.
Avtonomija takšnega vozila je bila že takrat skoraj 50km in dosegel rekorno hitrost 105 km/h. Svoje so za zaton razvoja el vozil naredili naftni mogotci kot J. P. Morgan, ki so utišali ljudi kot so bili N. Tesla idr. ter na trg plasirani serijsko in vsem dostopen Ford model T.
Električna vozila so tako izrinili povsem na stranski tir. Sledil je naslednji preboj od 60ih do konca 80ih let prejšnjega stoletja, ki ga je naredil GM s svojim modelom 660 EV1s,… tudi ta met je bil testen in se je izjalovil, avto odpadi širom ZDA so še danes polni teh vozil (kar jih načrtno niso uničili). S trga so jih spravili zakonsko ter preko načrtnega pomanjkanja el. polnilnic.” Thomas B.
“Ste se kdaj vprašali, zakaj država želi gradit hitro cesto do Velenja, ki bo trajala ŠEST LET (6), stala več kot 200 milijonov € več, uničila 119ha kmetijske zemlje, porušila 147 objektov od tega 43 stanovanjskih hiš, gradila 3 tunele in 11 viaduktov, dolgih več kot 800m in visokih več kot 30m, postavila 5km protihrupnih ograj in nenazadnje razselila 150 prebivalcev (40 družin)???
Namesto da bi gradila hitro cesto do Velenja, ki bi bila zgrajena v ENEM LETU in POL (1,5) , stala vsaj 200 milijonov man, uničila zgolj 13ha slabše kmetijske zemlje, porušila zgolj 3 hiše in postavila samo en viadukt in nobenega tunela?!
Z veliko bolj pametnejšo izbiro, bi Koroška prej prišla do hitre ceste, z ostankom denarja pa bi obnovili ceste kot so Andraž-Velenje, Šentrupert-Logarska dolina, Vransko-Šentrupert in še…
Nažalost Zgornje Savinjska dolina ne pridobi nič. Od Letuša do priključka v Podgori je 3km, kar pomeni priključitev na A1 okoli riti v žep. S preostankom privarčevanega denarja bi bilo smiselno obnoviti cesto Šentrupert-Logarska dolina. Pa še elektronsko cestninjenje in nadzor državljanov Evropa uvaja. Kdo bo plačeval cestnino? Predvidevam da nihče, ker se bodo vozili po stari cesti do Šentruperta.
Včeraj so občinske svetnice in svetniki iz VSEH političnih strank na Polzeli, danes pa v Braslovčah, soglasno odločili, da ne bodo umikali ustavne presoje o 3. razvojni osi.
Pri tem bi rad poudaril, da prebivalci Spodnje Savinjske doline ne nasprotujemo gradnji hitre ceste, nasprotujemo samo njeni umestitvi v prostor Spodnje Savinjske doline.
Za nami stojijo trdni argumenti, zato se mi zdi prav, da o tem odloči ustavno sodišče.
Ni pomembno, kdaj začnemo, pomembno je, kdaj zaključimo z gradnjo trase!
Gradnja trase iz Arje Vasi bi trajala leto in pol, iz Šentruperta pa šest let.
Če je država lahko za podjetje DPN uredila v pol leta (Magna), ne vidim razloga, zakaj ne bi to storila tudi za razvoj Koroške.
Občini Polzela in Braslovče sta zahtevo na Ustavno sodišče vložili pred enim letom, ker sta ocenili, da obstajajo NEPRAVILNOSTI, KI BISTVENO VPLIVAJO NA RAZVOJ LOKALNIH SKUPNOSTI.Ustavno sodišče bi preverilo, ali je bil Državni prostorski načrt pripravljen v skladu z zakoni, ki zagotavljajo ustrezno strokovno presojo. Že večkrat se je namreč ugotovilo, da je bil IZBOR TRASE F2-2 SPOREN, ČE ŽE NE PRIREJEN. To sta storili na podlagi sklepov občinskih svetov (100% podpora).
Zakaj Združene civilne iniciative že 12 let nasprotujemo izgradnji hitre ceste na trasi Velenje – Šentrupert in ZAKAJPODPIRAMO IZBOR PO BOLJŠIH VARIANTAH (trasa F6):
3.1.
Prvotna trasa hitre ceste skozi našo dolino NE BI BILA IZBRANA, ČE BI BILO VREDNOTENJE NAREJENO PRAVILNO. To je bilo dokazano že večkrat: leta 2008 s strani civilne družbe, leta 2011 je to ugotovila tudi takratna Vlada (vladna medresorska delovna komisija), leta 2014 projektanti in leta 2015 še Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. Izbrana bi morala biti druga trasa.
3.2.
TRASA F-2-2NI OPTIMIZIRANA TRASA F2. DEJANSKO GRE ZA NOVO TRASO, ki ni bila predstavljena v študiji variant in bi zato morala biti faza načrtovanjavrnjena v fazo študije variant. PRESTAVITEV TRASE iz dolinskega prostora V POBOČJE GORE OLJKE pomeni premik trase za 1,5 km. Ta premik POVZROČI BISTVENO SPREMEMBO KONSTRUKCIJSKIH ELEMENTOV hitre ceste, DODANIH JE 11 VIADUKTOV, RUŠI SE 100 OBJEKTOV VEČ, OD TEGA 42 DOMOV…
Vse to dodatno poveča negativen vpliv v prostoru.
3.3.
Gradnja bi zatorej stala veliko več, trajala pa bi dolgo. DARS pravi, da je GEOLOGIJA ZELO ZAHTEVNA, GRADILO BI SE VELIKO VIADUKTOV IN PREDOROV. Zato bi bil to IZJEMNO ZAHTEVEN IN DRAG ODSEK. Po podatkih jamarjev je Gora Oljka KRAŠKI TEREN Z ZAZNAVNIMI VEČJIMI PODZEMNIMI JAMAMI, kjer bi način sodobne gradnje po NATM metodi prešel v klasično rudarsko zidanje iz 19.stoletja, z zelo dolgimi zastoji in izrednimi podražitvami.
3.4.
Umestitev pomeni UNIČUJOČ POSEG V PROSTOR GORE OLJKE ravno zaradi premika v pobočje in izvedbe dvo-nivojske hitre ceste v useku 22m x 20m in v naklonu 5% ter dodaten nivo gozdne ceste na HC. Zaradi zmanjšanja naklona klanca bo potrebno nasuti5mio kubikov materiala v dolžini 3km. Zaradi 5% naklona načrtovane 4 pasovne hitre ceste na Goro Oljko bo celotna turistično-kmetijska dolina v občinah Polzela, Braslovče in Šmartno ob Paki tudi MOČNO ONESNAŽENA Z IZPUŠNIMI EMISIJAMi tovornjakov in avtomobilov. Prekomerno onesnaženje z drobnimi delci, prizemnim ozonom, hlapnimi organskimi spojinami, dušikovimi oksidi, žveplovimi oksidi in benzenom. Predvideni TUNELI na območju zaprtih dolin BI POVZROČILI TRAJNE IN NEPOPRAVLJIVE EKOLOŠKE POSLEDICE, KI JIH OMILITVENI UKREPI NE MOREJO SANIRATI.
3.5.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano NI DALO SOGLASJA za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug, saj se UNIČUJEJO NAJKVALITETNEJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA V DRŽAVi (izguba 119ha zemlje, od tega 54ha najboljše kmetijske v zemlje v Sloveniji z boniteto 60-90!). ZMANJŠUJE SE PREHRANSKA VARNOST PREBIVALCEV Slovenije, ki je že tako nizka (Slovenija – 800 m2 kmetijske zemlje/ prebivalca; minimum je 2.000 m2/prebivalca).
3.6.
Trajno bi se onesnažili vodni viri in podtalnica na vodovarstvenem območju. Vplivno območje DPNja je NA ZAVAROVANIH VODOVARSTVENIH OBMOČJIH VODNEGA VIRA PODVIN (s črpalnima vrtinama Podvin in PV-1/97) v občini Polzela. V prvem odstavku 6. člena Uredbe o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, JE POSEG V OKOLJE z namenom gradnje avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste PREPOVEDAN. Navedbe v okoljskem poročilu so napačne.
3.7.
Umestitev F2 –2 pomeni DIREKTNE POSEGE V »NATURO 2000«: trajno umetno osvetljevanje; posek in GOLOSEK GOZDOV V ŠIRŠEM OBMOČJU GORE OLJKE, UNIČENJE 44HA GOZDA, tudi zaščitenih vrst. V posameznih delih gre za 1 in 2 kategorijo varovanega gozda in zaščitenih vrst. Hitra cestauničuje habitate tudi ob porečju Savinje. REKA SAVINJAJE REKA 1 KATEGORIJE S POSAMEZNIMI ZAŠČITENIMI ŽIVALSKIMI VRSTAMI.
3.8.
Na tej trasi je NAJVEČ NAPOVEDANIH RUŠITEV HIŠ IN DOMAČIJ TER KRŠITEV USTAVNIH PRAVIC.
Tisti prebivalci, ki jim želijo rušiti hiše (TUDI OBČANI OBČINE POLZELA!),niso bili obveščeni in niso imeli možnosti izraziti svoje nestrinjanje s traso, ker je bila v javni razpravi razgrnjena druga trasa. Živeči na tej trasi in ob tej trasi niso imeli možnost seznanitve s posledicami umestitve v začetni fazi, niso imeli možnosti podajanja pripomb in niso bili seznanjeni zvsemi posledicami kot tudi ne vpliva na izbor trase, ko so bile preverjane vse umestitve v različnih koridorjih.
3.9.
Gradnja te trase je v nasprotju z državno prometno politiko (Strategija razvoja prometa v RS). REKONSTRUKCIJA OBSTOJEČIH POVEZAV IMA PREDNOST pred gradnjo novih prometnic, UMEŠČANJE PROMETNE INFRASTRUKTURE V ŽE OBSTOJEČE KORIDORJE (F6) IMA PREDNOST pred umeščanjem v naravno ohranjen prostor.
3.10.
Hitra cesta NE POVEZUJE REGIJSKIH SREDIŠČ, KOT JEDOLOČENO V PROSTORSKI STRATEGIJI SLOVENIJE. Trasa F2-2 ne pokriva večjih prometnih tokov (primer: na relaciji F6 se dnevno vozi 18000 vozil, na F2-2 7000) PRIREJANJE KLJUČNIH PODATKOV PRI IZBIRI TRASE državne ceste – zmanjšanje števila prometa in zmanjšanje števila delovnih mest v študijah v korist trenutno izbrane trase.
3.11.
SPODNJA SAVINJSKA DOLINA SE RAZREŽE PO DIAGONALI. To pomeni uničenje celovitosti prostora, kar je tudi v nasprotju s spomeniško varstvenimi smernicami. Na odseku hitre ceste se bo zaradi goste poselitve in bližine naselij izvedlo 5km protihrupnih ograj. Pomeni VZDOLŽNI IN DIAGONALNI RAZREZ DOLINSKEGA PROSTORA NA DVA DELA, ki je zelo rodoviten, kmetijsko obdelan in ima izvedene namakalne sisteme financiranih s strani države in EU.
3.12.
Investicija se poveča iz 198mio za F2 na 308mio za F2-2. V to niso vštete odškodnine zaradi rušitev in uničenja zemlje ter izgube prihodka za obdobje 40 let.
3.13
Velenje v vsakem primeru dobi povezavo po severu mesta, saj je tam že sedaj umeščeni del trase, kot je razvidno na spletnem pregledovalniku DPN-jev . Dvomi o »zastojih preko centra Velenja« v primeru kakšne druge trase so neumestni.
Zavzemamo se za CENEJŠO, PROMETNO UČINKOVITO, KMETIJSTVU NEŠKODLJIVOter HITREJE IZGRAJENOPROMETNO POVEZAVO MED VELENJEM IN AVTOCESTO A1,ki bo upoštevala načela trajnostnega razvoja Slovenije, zelene destinacije Evrope.
Trajnostni razvoj je razvoj, ki zadošča današnjim potrebam, ne da pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da bodo tudi one zadostile svojim lastnim potrebam. Prinaša globalno odgovornost, medgeneracijska pravičnost, integracijo gospodarskih, družbenih in okoljskih ciljev, previdnostno načelo in načelo sodelovanja (javnosti pri odločanju).
Seveda nobena trasa ne prinaša zgolj pozitivnih učinkov,na vsaki trasi je morda nekdo prizadet, a lahko se potrudimo, da je škode za življenje prebivalcev, države in narave vsaj čim manj.
CENA DEGRADACIJE DOLINE, RAZSELITEV 150 LJUDI ZAVOLJO DOBRIH 13 KM CESTE IN PREPLAČANA INVESTICIJA, JE PREVISOKA. Narave nismo dobili od naših prednikov v dar, sposodili smo si jo od naših vnukov.
Zato je skrajni čas, da ravnamo po zdravi pameti. Na betonu ne vzklije nobeno seme, poti nazaj ne bo.
Verjamemo, da boste na torkovi seji glasovali po svoji vesti in razumni presoji ter z mislijo na današnje, predvsem pa prihodnje rodove v naši dolini in domovini.
članek iz ugledne ameriške revije o prostorskem planiranju.
Pred dvajsetimi leti je bila dolina Mission Valley, zelena dolina ob kristalno čisti reki. Prostor je bil prijeten za življenje v katerem so pridelali veliko zdrave hrane.
Potem so oblastniki v prostor umestili veliko cesto in po dvajsetih letih je stanje sledeče: prej oaza je sedaj dolina smrti…polna novih industrijskih objektov, povezovalnih cest, onesnaženim zrakom in reko.
Primerjava s prihodnostjo Spodnje Savinjske doline je zgolj naključna, a ne?
“Ko se človek bori, da ima pravico do minimalne plače, do minimalne penzije, se vprašaš, kak to, da smo tak nizko padli, da še do minimuma nismo upravičeni.” Almira Catovič
Uvodna misel in iztočnica nadaljnega razmišljanja pa namiguje, da je fora zasužnjevanja očitno drugje, ne le v nizkih plačah.
V obdobju klasičnega sužnjelastništva so namreč menili, da več kot je sužnjev, toliko bolje je to za državo. Toda več kot je bilo sužnjev, večja je tudi nevarnost upora. Prisiljeni so jih bili dobro hraniti, sicer ne bi mogli trdo delati. Bili so počasni in straža, ki se je prav tako polenila, jih ni priganja več z biči. Zato so sčasoma vsem sužnjem podarili “popolno svobodo” in uvedli plačilo za opravljeno delo. Ta denar je bilo mogoče zamenjati za hrano, obleko, bivališče, dvorec v mestu ali celo mesto. Efekt je rezultiral v tem, da je na tisoče bivših sužnjev opravljalo isto delo npr. je vlačilo enake kamne kot prej, le da so zdaj za to pričeli tekmovati med seboj. Nekateri so nesli celo po dva kamna, pot pa jim je v potokih tekel po telesu. Drugi so nesli po en kamen, ampak so tekli, da se je kar prašilo za njimi. Celo nekateri stražarji so jih nosili. Ljudje, ki so se zdaj imeli za svobodne, ker niso bili več vklenjeni v okove, so si prizadevali nabrati čim več denarja, da bi si ustvarili srečno življenje. Ljudje so si izbrali tudi usmerjevalce gibanja… kmalu so si izbrali vodje, sodnike… Čeprav so lahko izbirali in se imeli za svobodne, pa se bistvo ni spremenilo. Enako kot prej so vlačili kamenje.
Tako se ženejo že skozi tisočletja in v prahu vsi potni vlačijo kamne. In še danes potomci teh sužnjev nadaljujejo svoje nesmiselno gnanje…(povzel iz zbirke Anastazija)
Denar je postal naš bog, hočemo zgolj najnižje cene in kopičimo si bogastvo, ne glede na dolgoročne posledice. Rezultat našega pohlepa je ekonomsko
suženjstvo milijonov ljudi po vsem svetu, ki garajo za evro na dan, zato da mi lahko kupujemo poceni vse več stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo. Sužnjev še nikoli ni bilo toliko kot danes, vendar pa nikakor ne kot se njihovo število ceni na 12 do 27 milijonov v obliki omejitev svobode, prisilnega dela, prisilnega tveganja nevarnosti za zdravje, rekrutiranja otrok v paravojaške formacije, zlorabe otrok za suženjsko garanje v Latinski Ameriki in nekaterih azijskih deželah, Prisilne prostitucija žensk in otrok, trgovine z ljudmi, ki jim bodo izrezali organe za presajanje …ipd
Globalna elita namreč ne potrebuje izobraženih osveščenih ljudi, temveč pohlevne, potrošniške sužnje, tj. nas , zahodni razvitejši del svetovne populacije tj. cca 25% in sužnje tretjega sveta, katerih s tlako izdelanih reči potem mi brezumno kopičimo v dobro dobičkov elite. Med tem ko se oblastniki menijo le za večje dobičke , smo zvečine že zdavnaj izgubili interes za dobrobit vseh bitij na tem planetu
Da bi lahko odplacevali dolgove, morajo nekateri izgubiti. In ker je dolgov že bistveno vec kot denarja v obtoku je postal boj za obresti vse ostrejši in seže vse dlje. Boj se ne tice le zadolženih, saj stroški obresti v cenah blaga široke potrošnje dosegajo od 30-50 odstotkov in jih placujemo vsi, tudi ce sami nimamo na grbi svojih posojil. Več o tem v članku B. Radeja Misliti obilje
Če so vse vodilne države zadolžene; če so države v razvoju zadolžene in se še bolj zadolžujejo, potem bi ta dolg moral kmalu priti naokrog in bi bili naenkrat vsi brez dolga 🙂
Ampak ni tako! Le komu potem “dolgujemo”??
“Darwinova teorija določa, da je namen življenjskega boja le preživetje, ne določa pa sredstev, ki naj bi se uporabljala, da pridemo do tega cilja. V bitki, kjer je cilj golo preživetje, je seveda vse dovoljeno. Namesto uravnavanja naših življenj z zakoni etike in morale neodarvinizem vsiljuje neizogibnost civilizacije, ki jo določata »imaš« ali »nimaš«. Torej tisti, ki imajo več, to tudi zaslužijo. Ne ukvarja se z dejstvom, da ima vse na tem svetu svoje posledice. Posledice darvinistične kozmologije pa so za človeka katastrofalne.
S knjigo Razvoj vrst je meščanski sloj lahko opravičil svoje sebično vedenje tako, da se je skliceval na univerzalne zakone narave. V imenu upoštevanja zakonov narave je bilo možno opravičevati surovo izkoriščanje delavcev in imperialistične vojne v tujini.
Kot politični instrument je darvinizem vedno poveličeval tekmovalnost, premoč in nasilje
na škodo dogovora, sožitja, etike in religije. Zato je podžigal nacionalizem, imperializem, militarizem, diktaturo ter čaščenje junaka, nadčloveka in večvredne rase. (povzeto po članku Antona Komata)Anton Komat, ekolog, pisatelj, novinar in svobodni raziskovalec, razgrnja številne dokaze, ki porajajo popolnoma nov holistični pogled na življenje in človeka.
Ta vodi k izhodu iz kaotičnega družbenega dogajanja in stran od propada zahodne civilizacije, ki ga povzročata paradigma neodarvinizma in socialnega darvinizma kot temelja globalne politične ekonomije”
Več v člankih Antona Komata objavljenih v reviji Misteriji spodaj
Anton Komat, ekolog, pisatelj, novinar in svobodni raziskovalec v njih razgrnja številne dokaze, ki porajajo popolnoma nov holistični pogled na življenje in človeka.
Ta vodi k izhodu iz kaotičnega družbenega dogajanja in stran od propada zahodne civilizacije, ki ga povzročata paradigma neodarvinizma in socialnega darvinizma kot temelja globalne politične ekonomije
V zadnjem stoletju se je polovica svetovnega prebivalstva preselila v mesta. Do danes so zrasla številna mega-mesta z več kot 10 milijoni prebivalcev, toda po mnenju strokovnjakov pri PRI mestnih gneč ne gre zamenjati za prenaseljenost.
Gost promet, brezdomstvo in neskončne čakalne vrste niso znamenje, da je ljudi na svetu preveč, temveč le, da jih veliko išče dobrine, ki jih nudi mesto. Na drugi strani se namreč podeželje vedno bolj prazni.
Publicist F. William Engdahl se je z vprašanjem prenaseljenosti planeta začel ukvarjati pred desetletjem, ko je zbiral podatke za svojo knjigo o zgodovini gensko spremenjenih organizmov Semena uničenja. Prišel je do ugotovitve, da je zgodba o svetovnem prebivalstvu bistveno drugačna, kot jo prikazujejo množični mediji.
Opozarja, da je junija 1952 John D. Rockefeller III v Williamsburgu v Virginiji organiziral konferenco, na kateri so oblikovali Svet za prebivalstvo (The Population Council). Rockefeller je bil njegov prvi predsednik. Prek tega sveta so razširili mit o prenaseljenosti planeta. Razširili so mit, da »ljudje onesnažujejo«. Zmanjšanje števila prebivalcev je postopno postalo strateška naloga vlade ZDA in Svetovne banke.
F. William Engdahl opozarja, da svetu ne grozi bomba zaradi prevelikega števila ljudi, ampak kolaps človeške vrste zaradi zmanjševanja rojstev. Po statistikah je za ohranjanje ravnovesja prebivalstva potrebna stopnja rodnosti 2,1 otroka na žensko. V Nemčiji pa je stopnja rodnosti padla na 1,36 živo rojenega otroka na žensko, v Španiji znaša 1,48, Italiji 1,4. Število ljudi v Zahodni Evropi se bo do konca stoletja verjetno znižalo s 460 milijonov na 350 milijonov. Število Kitajcev se bo zaradi politike enega otroka prepolovilo. Tudi v ZDA, kjer je stopnjo rodnosti povečevalo priseljevanje ljudi iz Latinske Amerike, se rodnost zdaj znižuje.
Tisti, ki pravijo, da je prenaseljenost problem razvijajočega se sveta, torej Afrike, Indije, Latinske Amerike, po Engdahlovih besedah prav tako nimajo prav. Rodnost v revnih državah zaradi Rockefellerjev in njihovih prijateljev ni več tako visoka, kot je bila včasih. V Mehiki se je stopnja rodnosti od leta 1960 do 2009 znižala s 7,3 živega otroka na žensko na 2,4, v Indiji je padla s 6 na 2,5 in Braziliji s 6,15 na 1,9. V podsaharski Afriki, kjer povprečna stopnja rodnosti s 4,66 otroka na žensko ostaja visoka, bo ta do leta 2070 padla pod mejo, ki je potrebna za obnavljanje prebivalstva. Zlom zaradi prenizke rodnosti bo kmalu prepoznan kot eden največjih problemov o prihodnosti življenja na planetu, je prepričan Engdahl.
Da trditve o prenaseljenosti planeta ne držijo, je v svojem dokumentarcu Porast prebivalstva (Population Boom) ugotovil tudi Werner Boote, režiser filma Plastični planet.
Nekdo umetno ustvarja histerijo o prenaseljenosti našega planeta
Matevž Lenarčič je prvi človek, ki je obkrožil svet v ultralahkem letalu – prvič leta 2004, nato je leta 2012 polet ponovil po daljši, skupaj kar 91 tisoč kilometrov dolgi poti. Pravi, da je svet, če se dvigneš v zrak in spremeniš perspektivo, videti drugačen. »Nenaseljena ni samo velika večina Indije, ampak tudi Afrike in drugih celin. Ne verjamem, da nas je za razpoložljive naravne vire že danes na svetu preveč in da bo samo še slabše.«
Prepričan je, da gre za ustvarjanje prepričanja o prenaseljenosti
:…..IN SPET SE NE MOREM NAČUDITI, KAKO PROSTRAN IN PRAZEN JE ŠE TA NAŠ PLANET. NE MOREM MIMO SPOZNANJA, DA NAS Z GROŽNJAMI O PRENASELJENOSTI NEKATERI NAMERNO STRAŠIJO…A NIČ OD TEGA NE DRŽI . NAŠ PLANET JE ENO SAMO PROSTRANO, PRAZNO ZELENJE !! ………
Zaključek
Prenaseljenost je definitivno problem v megapolisih, kar pa mislim je ravno del strategije kako vladati planetu. Torej sterati pod pretvezo napredka cimvec ljudi v mesta, jih narediti popolnoma odvisne od zasuznjevalnega sistema ter jih odtrgati od primarnega odnosa z elementi narave, s cimer se omogoci razclovecenje. Na drugi strani pa zemlja, obdelovalna polja in narava hkrati sameva in ječi pod tezko mehanizacijo nenasitne eksploatacije znorjenega samodestruktivnega neoliberalnega kapitalizma
Primerjave USA, svet, EU, Slovenija (S. Čolnič)
Če si predstavljamo Slovence kot skupnost 500 tisoč v povprečju štiričlanskih družin, katerim bi država dodelila 1.000m2 velike zazidljive parcele, bi to predstavljajo 500km2 zemljišč, namenjenih pozidavi. To pa je komaj 2,5% našega celotnega ozemlja !!!!
Glede na to, da večina družin ali posameznikov nek stalen in varen dom že ima, je takih potreb morda le še za 1% ozemlja. V vsakem primeru , četudi bi šlo za 2,5%, ZANEMARLJIVO malo.
In takih kmetijsko manjvrednih zemljišč na južnih bregovih (jug zaradi odprtosti soncu, pred plazovitostjo varni bregovi zato, da hiša hiši ne zakriva razgleda), ki jih sedaj zarašča podrast, je v Sloveniji veliko.
Projekcija optimuma – Potrebe današnjega človeka krepko presegajo zmožnosti planeta
Količina ljudi ne sme presegati količine PLODNE ZEMLJE, na kateri se ročno prideluje hrano. Od plodne zemlje je treba odšteti vse POPLAVNE RAVNINE tako porečne kot obmorske, kajti ravnica ni pameten kraj za življenje. Od te površine je treba odšteti še vremensko občutljiva področja, kjer pogosto zmrzuje ali so nevihte. Ostanejo torej samo položni bregovi, ki pa morajo biti rodovitni toliko, da lahko družina na svoji parceli pridela vse kar potrebuje. Trgovine ni, prevažanja hrane v nerodovitna področja ni, obstojijo torej le zelo male krpice, kjer je mogoče živeti pošteno, mirno in brez sile sosedom.
Rodovitna zemlja je eden od dveh glavnih faktorjev, Drugi, še ŽE pomembenjši je količina vode za namakanje, še bolj pa za pitje (te je menda le 3%). Nova resna vojna lahko izbruhne prav zaradi kitajske samovoljne regulacije nekaj veletokov, zaradi česar so ti v spodnjem delu količinsko že močno zmanjšani.
Zadolženost na globalni ravni se je od preloma tisočletja, torej v zadnjih 15 letih, več kot podvojila, je v svoji študiji ugotovila svetovalna hiša McKinsey, poroča spletni Spiegel. V drugem četrtletju lani (2015) je globalni dolg po teh podatkih znašal 199.000.000.000.000 dolarjev oziroma 175.000.000.000.000 evrov. Več TUKAJ
Svetovni javni dolg lahko napišemo z gromozansko številko (tekoče spremljanje), ki se vsako sekundo poveča še za nekaj sto milijonov evrov. Ogromen fiktivni denar, ki so ga države porabile, je vsakega prebivalca planeta v povprečju zadolžil za več kot pet tisoč evrov (Slovenca za nadpovprečnih 7.500 evrov), da bi se ga odplačalo pa bi bilo treba delati osem mesecev in pri tem ničesar porabiti. Več TUKAJ
Zaključek
“Da bi lažje razumeli, kaj se danes dogaja okrog nas, kaj nas je pripeljalo v sedanje gospodarsko stanje, iz katerega ni videti rešitve niti na svetovni ravni, zakaj so se tudi naši politiki spremenili v pohlepne osebke, ki sprejemajo razmišljujočim ljudem povsem nedojemljive odločitve in državo ter z njo sodržavljane pehajo v lakoto, obup in brezperspektivnost, je nujno v roke vzeti knjigo Izpovedi ekonomskega morilca, avtorja Johna Perkinsa.” – Sonja Čujović
Kapitalizem ima namreč za svoj obstoj nujno samodejno vkomponirano tudi revščino, ki jo z našo potrošniško vnemo ne le generiramo, ampak tudi pospešujemo.
Na tem planetu prevladuje mišljenje in glavna skrb, da je edino gonilo razvoja nenehna rast, profit, vendar niti rast niti profit ne sme biti gonilo ljudi.
Da bi lahko odplacevali dolgove, morajo nekateri izgubiti. In ker je dolgov že bistveno vec kot denarja v obtoku je postal boj za obresti vse ostrejši in seže vse dlje. Boj se ne tice le zadolženih, saj stroški obresti v cenah blaga široke potrošnje dosegajo od 30-50 odstotkov in jih placujemo vsi, tudi ce sami nimamo na grbi svojih posojil.
Zakaj revni postajajo še bolj revni in zakaj bogati še bolj bogatijo, tako države kot posamezniki? V čigavem interesu je, da se zadolžene države še bolj zadolžujejo? Kdo so glavni igralci te nore in pokvarjene igre? Več TUKAJ
Empatija naj bi kot sposobnost sočutenja prežemala vse aspekte manifestiranega. Pomembno pa je vedeti, da v kolikor kot človeška vrsta nimamo in ne razvijemo empatije v kompletu do vseh naravnih resursov tj.:
rudninski svet,
rastlinski svet in
živalski svet,
ter se istočasno ne poistovetimo z materjo Zemljo, pridemo na vrsto za “klanje” slej ko prej tudi mi sami. Članek Maše Blaznik TUKAJnamreč odstira problematiko empatije vezano
na sprevrženost sodobne živilske mesne industrije.
Dejstvo pa je, da je status stvari (samoupravičljivost brezobzirnega izkoriščanja) skozi zgodovino eksploatacije vseh naravnih resursov, sedaj končno že nekaj časa tudi pri neusmiljeni izkoriščevalski industriji človeka samega.
EMPATIJA DO RUDNINSKEGA SVETA
Izkoriščanje naftnega peska so okoljevarstveniki poimenovali celo za »najbolj destruktiven energetski projekt na Zemlji« več TUKAJ
Greh prebivalcev Konga je edino ali največje nahajališče tantala in koltana oziroma vseh mineralov, ki so potrebni za visoko tehnologijo
V Demokratični republiki Kongo (DRK) so ženske in otroci pa tudi moški izpostavljeni nepredstavljivim grozotam. Ne gre le za posilstva, gre za krvoločnost. Zdi se, da je tako kot v drugih z naravnimi viri bogatih državah tudi v DRK pohlep po tistem, kar skriva Zemlja, glavni krivec za to, da so prebivalci revni in oropani človeka vrednega življenja
Greh Bougainvilcev največje nahajališče bakrene rude na svetu – 15.000 mrtvih zaradi ekološke vojne
Lokacija je otok Bougainville.
Zakaj so vsi poskušali izkoristiti otok? Ker je eden najbolj bogatih nahajališč z bakrovo rudo in drugimi minerali.
Tako se je začela dolga gverilska vojna na tem otoku, ki je sčasoma pripeljala do sedem let blokade in izolacije otoka in cca 20000 mrtvih otočanov, katere so desetkale tako enote Papue Nove Gvineje kot Avstralske čete. Vojna o kateri zahodna javnost ni vedela nič (še sedaj ni niti enega zadetka na googlu) se je končala leta 1997
je usmeritev, ki jo vsem državam sveta vsiljujeta WTO in Svetovna banka. In vprašanje: »Je voda lahko privatna? Je sploh lahko državna? Ali korporacijska? Ali pa je voda ‘božje’ dobro vseh živih bitij sveta in je nihče nikomur ne sme odtujiti in zaračunati?« je trenutno postal največji etični problem, dilema celega človeštva.
Kaj pomeni lastninjenje in privatiziranje vode, so dobro na lastni koži občutili prebivalci mesta Cochabamba, Bolivia, katerim je ameriška korporacija ukradla vodo. In potrebna je bila revolucija in ljudstvo Bolivije je moralo zastaviti svoje življenje, da je spet spremenilo ‘privatno vodo‘ v ‘od boga dano tekočino’; in da so se spet lahko napili dežja in zalili vrt.Cochabamba Water Wars
EMPATIJA DO RASTLINSKEGA SVETA
Kljub dejstvu, da so deževni gozdovi bogastvo našega planeta, so eni izmed najhitreje izginjajočih ekosistemov tega časa. Vsako sekundo izgine okoli 4.000 m2 deževnega gozda ter vsak dan izumre okoli sto rastlinskih in živalskih vrst. Pašna živinoreja in pridelovanje živalske krme sta odgovorna za 70 do 80, v Amazonskem deževnem gozdu pa tudi do 90, odstotkov krčenja deževnih gozdov (Andersen in Kuhn 2014).
Deževni gozdovi veliko pripomorejo k preprečevanju erozije prsti, kajti drevesa s svojimi koreninami vežejo zemljo skupaj, s krošnjami pa jo ščitijo pred obilnim deževjem. Z izsekavanjem gozda preprečujemo drevesom, da zaščitila zemljo, ki jo obilno deževje spira v nižinske rečne struge, hkrati pa ostajajo gorske struge suhe. Še več, kar četrtina vseh sodobnih zdravil izvira iz tropskih gozdnih rastlin, kljub dejstvu, da je za zdravstvene namene raziskan le en odstotek vseh rastlinskih vrst iz deževnih gozdov (Rainforest Concern 2015).
več TUKAJ
EMPATIJA DO ŽIVALSKEGA SVETA
S SVOJIMI PREHRANSKIMI IN ŽIVLJENSKIMI NAVADAMI POSPEŠUJEMO DEVASTACIJO IN KRČENJE ŽIVLJENSKIH OKOLIJ MNOGIM ŽIVLJENSKIM VRSTAM
več TUKAJ
Grotesknost masovne pridelave opisuje tudi Gail A Eisnitz http://www.meat.org.uk/slaught.html, glavna preiskovalka pri ameriškem Združenju za humano kmetovanje, ki je napisala knjigo Slaughterhouse (Klavnica), ki na žalost še ni prevedena v slovenščino. V svoji knjigi je objavila pogovore z ducati delavcev v klavnicah po vseh ZDA. Prav vsi so priznali, da so sami sodelovali pri mučenju živali ali pa niso prijavili sodelavcev, ki so to počeli, ker se je hitrost proizvodne linije oziroma tekočega traku dramatično povečala. V klavnici v vzhodnem delu države, zakoljejo 180 tisoč prašičev na teden. Delavci se zato mučijo, da obdržijo visoko hitrost proizvodne linije. To ne povzroča samo brutalnosti nad živalmi, ampak tudi resne poškodbe pri delavcih, predvsem bolezni zaradi ponavljajočih se gibov.”
The Zionist Whistleblower- Benjamin H. Freedman 1961
Govor Benjamina H. Freedmana koji je održan pred skupom patriota 1961. godine u hotelu “Willard” u Vašingtonu u korist tadašnjih patriotskih novina “Common Sense” čiji je vlasnik bio Conde McGinley.
Benjamin H. Freedman je bio jedna od najinteresantnijih, najzapanjujućih ličnosti 20 veka. Rođen je 1890. godine i bio je uspešni jevrejski bizmismen iz Njujorka. Živeo je u bogatstvu od najmanje 2.500.000 dolara i dobar deo života posvetio otkrivanju zavere koja se odvijala u SAD.
U govoru koji prenosimo, on nam otkriva jednu sasvim drugačiju sliku o Prvom i Drugom svetskom ratu.
“Prvi svetski rat je objavljen leta 1914. Još uvek ima par ljudi mojih godina koji se toga sećaju. Taj rat se vodio između Velike Britanije, Francuske i Rusije na jednoj strani i Nemačke, Austro-ugarske i Turske na drugoj. Nakon dve godine rata, Nemačka je dobijala rat, ne samo da je bila bolja nego je i zaista pobeđivala. Nemačke podmornice su iznenadile svet i Nemačka je sve svoje konvoje prebacila sa Atlanskog okeana. Velika Britanija je mirovala bez municije za svoje vojnike sa rezervama hrane za jednu sedmicu i posle toga ih je očekivalo gladovanje. U to vreme Francuska vojska se pobunila. Oni su imali gubitke od oko 600.000 najboljih francuskih mladića zarad odbrane Verduna na Somi. Ruska armija je bila obmanjena pa su pokupili svoje igračke i otišli kući, jer više nisu hteli da se igraju rata – oni nisu voleli cara; i Italijanska vojska je doživela neuspeh.
Nijedan metak nije ispaljen na Nemačkoj teritoriji. Nijedan neprijateljski vojnik nije prešao Nemačku granicu, pa ipak je Nemačka ponudila Engleskoj mirovni sporazum. Oni su ponudili Engleskoj mirovne pregovore, tipa quo ante basis, kako kažu advokati. To znači: “Zaustavimo rat i pustimo sve da bude kao što je bilo pre nego je rat počeo”. Engleska, u leto 1916 je to ozbiljno shvatila, jer nisu imali izbora. Bilo je pitanje da li da se prihvate mirovni pregovori koje je njima Nemačka velikodušno ponudila ili u suprotnom da se rat nastavi i da Engleska doživi potpuni poraz.
U međuvremenu, dok se to dešavalo Cionisti u Nemačkoj, koji su predstavljali Cioniste iz Istočne Evrope, su otišli do Britanskog kabineta rata – i sam sam bio zbunjen – to je duga priča, ipak imam sve potrebne dokumente koji dokazuju svaku moju izjavu – rekli su: “Gledajte! Još uvek možete pobediti u ovom ratu. Ne morate se predati. Ne morate da prihvatite mirovne pregovore koje vam sad nudi Nemačka. Možete pobediti u ovom ratu, ako Sjedinjene države uđu u rat kao vaš saveznik”. U to vreme, Sjedinjene države još nisu bile u ratu. Bili smo sveži, mladi, bogati i moćni. Oni su rekli Engleskoj: “Garantujemo da ćemo uvesti Sjedinjene države u rat kao vašeg saveznika, da se bore na vašoj strani, ako nam zauzvrat obećate Palestinu posle vaše pobede u ovom ratu”.
Drukčije rečeno, oni su postigli dogovor: “Mi ćemo uvesti SAD u ovaj rat kao vašeg saveznika. Zauzvrat, nakon vaše pobede i poraza Nemačke, Austrougarske i Turske, morate nam dati Palestinu”. Engleska je imala isto toliko pravo da nekome obeća Palestinu koliko i SAD da Japan obećaju Irskoj. To je potpuno besmisleno da Velika Britanija, koja nije imala niti kakve veze niti interesa niti prava, na ono što je poznato kao Palestina, ponudi Palestinu kao sredstvo za trgovinu sa Cionistima za uvođenje SAD u rat.
Kako god bilo, oni su oktobra 1916. to i obećali. Malo nakon toga su, ne znam koliko se vas toga seća, SAD, koje su pretežno bile naklonjene Nemačkoj, ušle u rat kao saveznici Velike Britanije.
Ja sam rekao da su SAD bile veoma naklonjene Nemačkoj, jer su ovdašnje novine kontrolisali Cionisti, banke su bile u njihovim rukama, sva sredstva javnog informisanja, sve su kontrolisali Cionisti, a Cionisti su bili veoma naklonjeni SAD. Jevreji su bili naklonjeni Nemačkoj, jer su mnogi od njih došli iz Nemačke, a i pored toga želeli su da Nemačka obori cara. Oni nisu voleli cara, i nisu želeli da Rusija pobedi u ovom ratu. Ovi nemački judeo-bankari kao što su Kuhn Loeb i druge velike bankarske firme po SAD-u, nisu hteli da daju ni jedan jedini dolar, ni Francuskoj, ni Engleskoj. Oni su stali u stranu i rekli: “Dokle god su Engleska i Francuska u saradnji sa Rusijom nećemo dati nijednog centa”. Ali oni su uložili novac u Nemačku, zajedno sa Nemačkom su se borili protiv Rusije, pokušavajući da obore carski režim.
Dakle, ti isti ljudi, kada su videli mogućnost da prisvoje Palestinu, su otišli u Englesku i postigli taj dogovor. Tada se odjednom sve promenilo, kao kad se svetlo na semaforu sa crvenog promeni na zeleno. Novine koje su do tada bile izuzetno naklonjene Nemačkoj su govorile o poteškoćama koje ima Nemačka u ekonomskoj borbi protiv Velike Britanije, i na drugim poljima je sve odjednom bilo protiv Nemačke.
Oni su bili nitkovi. Oni su bili Huni. Ubijali su i medecinske sestre iz Crvenog krsta. Bebama su odsecali ruke. Oni nisu donosili ništa dobro.
Malo nakon toga, gospodin Wilson je objavio rat Nemačkoj.
Londonski Cionisti su poslali telegram SAD-u, sudiji Brandeis, govoreći: “Idi i završi posao sa predsednikom Vilsonom. Dobili smo od Engleske ono što smo tražili. Sada idi kod predsednika i uvuci SAD u rat.” Tako su SAD ušle u rat. Mi više nismo imali interesa za to, mi više nismo imali prava da budemo u tome, pre smo trebali da budemo na Mesecu nego u tome. Nije bilo nikakvog razloga da Prvi svetski rat bude naš rat. Mi smo se uvukli unutra samo da bi međunarodni Cionisti dobili Palestinu. To je nešto što ljudima iz SAD nikada nije rečeno. Oni nikada nisu saznali zašto smo mi ušli u Prvi svetski rat.
Pošto smo ušli u rat, Cionisti su otišli u Veliku Britaniju i rekli: “Dobro, mi smo ispunili naš deo dogovora. Mogli biste sada da napravite neki pisani dokumenat koji će garantovati da ćete održati vaš deo dogovora i da ćete nam predati Palestinu kada budete dobili rat”. Oni nisu znali da li će taj rat trajati još godinu ili narednih deset godina. Stoga su oni počeli da rade i preko dogovora. Potvrda je uzela oblik pisma, koje je bilo ispisano vrlo tajnim jezikom tako da ostali svet nije znao o čemu se radi. To je nazvano Balfourska deklaracija.
Ova deklaracija je bila samo obećanje Velike Britanije da će se odužiti Cionistima u skladu sa dogovorom, kao nagradu za uvođenje SAD u rat. Dakle, ta deklaracija o kojoj se toliko priča, je samo jedna obična prevara kao što je to i novčanica od tri dolara. Ne znam mogu li ovo bolje naglasiti nego ovako.
Tada su sve nevolje počele. SAD su ušle u rat i slomile Nemačku. I sami znate šta se tada desilo. Kada se 1919. rat završio, Nemačka je otišla u Pariz na mirovnu konferenciju gde je bilo 117 Jevreja kao delegacija koja je predstavljala same Jevreje i koju je vodio Bernard Baruch. Ja sam bio tamo, morao sam znati. Dakle, šta se tada desilo?
Cionisti su na toj konferenciji rasparčali Nemačku i skroz rasparčali Evropu svim onim nacijama koje su dobile pravo na određene delove evropske teritorije, i napokon rekli: “Kako bi bilo da mi sada dobijemo Palestinu?”
I tada su oni, po prvi put na znanje Nemaca, sproveli Balfoursku deklaraciju. Tek tada su Nemci shvatili: “Oh, u tome je bila poenta! Zbog toga su Sjedinjene države ušle u rat.” Nemci su tada shvatili da su oni poraženi zato što su Cionisti zahtevali Palestinu i bili spremni na sve da bi je dobili.
To nas dovodi do jednog drugog veoma zanimljivog dela. Kada su Nemci ovo shvatili, oni su to, naravno, odbili. Do tada, Jevrejima nije nigde bilo bolje nego što im je bilo u Nemačkoj.
Tu je bio gospodin Rathenau, koji je bio možda 100 **** značajniji industrijski i finansijski stručnjak nego što je to bio Bernard Baruch u ovoj zemlji. Tu je bio gospodin Balin koji je posedovao dve velike parobrodske linije, severnonemački “Lioyd” i “Hamburg – American lines” . Tu je bio i Bleichroder koji je bio bankar za porodice Hohenzollern. Tu je bio i “Warburgc” u Hamburgu, koji je bio veliki bankar – trgovac, najveći u svetu. Njima je veoma dobro išlo u Nemačkoj. Tu nema zbora. Nemci su se razočarali: “Pa, to je bila potpuna izdaja”.
To je bila izdaja koja bi se mogla hipotetički uporediti sa sledećom situacijom: pretpostavimo da su SAD bile u ratu sa SSSR-om. I SAD su pobeđivale. I SAD su rekle Sovjetima: “Pa, hajde da prekinemo. Mi vam nudimo mirovne uslove. Dajte da zaboravimo celu stvar”. I iznenada komunistička Kina ulazi u rat kao saveznik Sovjetima. I njihov ulazak u rat nama donosi poraz. Strašan poraz sa rasparčavanjima koja čovek ne može ni zamisliti.
Zatim zamislite, posle poraza, ako bi samo saznali da su nas Kinezi, koji žive u našoj zemlji, naši kineski građani, za koje smo sve vreme mislili da su odani građani koji su bili na našoj strani, prodali SSSR-u i da je zbog njih komunistička Kina ušla u rat protiv nas. Šta bismo mi u SAD, tada osećali prema Kinezima? Mislim da se niko od njih ne bi usudio da promoli nos na nekom javnom mestu. Ne bi bilo dovoljno zgodnih uličnih svetiljki za njih. Zamislite kako bismo se mi osećali.
Pa, to su tada Nemci osećali prema njima. Oni su bili tako dobri prema njima – od 1905, kada je propala prva Ruska komunistička revolucija i kada su Jevreji morali pobeći iz Rusije, svi su pobegli u Nemačku. Nemačka im je dala utočište. I prema njima se ophodila vrlo ljubazno. I sada su oni prodali Nemačku, na milost i nemilost, samo zato što su želeli Palestinu.
U ono doba, Nahum Sokolow i ostale velike vođe i značajne ličnosti o kojima ste čitali u vezi sa Cionizmom danas, 1919, 1920, 1921, 1922 i 1923. godine, pisalo je u svim njihovim novinama da je mržnja prema Jevrejima u Nemačkoj uslovljena činjenicom da su oni shvatili da je do velikog poraza Nemačke došlo zbog Cionističkog zauzimanja za uvođenje SAD u rat. Jevreji su to sami priznali. Nisu bila u pitanju osećanja uslovljena religijom. Nije došlo do ispoljavanja mržnje prema ovim ljudima na račun njihovih religijskih shvatanja. Sve je bilo na političkoj osnovi. Bilo je i na ekonomskoj osnovi. Bilo je zbog svega drugog samo ne zbog religije. Nikoga u Nemačkoj nije interesovalo da li će Jevrejin kada dođe kući da padne u senku uz reči “Shema’Yisroel” ili “Oče naš”. Do ovog rasta besa je došlo jer su Nemci Jevreje smatrali odgovornim za svoj poraz.
I Prvi svetski rat je započet protiv Nemačke bez razloga za koji bi Nemačka bila odgovorna. Nizašta nisu bili krivi. Samo zbog postignutog ekonomskog uspeha. Izgradili su jaku mornaricu. Razvili su svetsko tržište. Setite se da se Nemačka za vreme Francuske revolucije sastojala od 300 malih gradova – država, kneževina, vojvodstava itd. I u to vreme, između Napoleona i Bizmarka, oni su se učvrstili u jednu državu i nakon tih 50 godina oni su postali jedna od velikih svetskih sila. Njihova mornarica je bila takmac mornarici Velike Britanije, oni su obavljali poslove svuda po svetu, mogli su potkupiti svakoga, mogli su da naprave bolje proizvode. Šta se dogodilo kao rezultat toga?
Postojao je dogovor između Engleske, Francuske i Rusije da sruše Nemačku. Ne postoji nijedan istoričar na svetu koji bi mogao da pronađe valjan razlog zbog kojeg su ove tri zemlje odlučile da izbrišu Nemačku sa političke karte.
Kada je Nemačka shvatila da su Jevreji odgovorni za njihov poraz, oni su se pobunili protiv njih. Ali ni jedna dlaka sa glave nije zafalila nijednom Jevrejinu. Profesor Tansill sa univerziteta “Georgetown”, koji je imao pristup svim tajnim dokumentima Stejt deparmenta, je napisao u svojoj knjizi i sitirao dokumenta Stejt Deparmenta koje je napisao Hugo Schoenfelt, Jevrejin, koga je Cordell Hull poslao u Evropu 1933. da ispita takozvane logore za političke zatvorenike, koji im je u odgovoru napisao da ih je zatekao u veoma dobrom stanju. Oni su bili u dobroj formi i dvi su se dobro ophodili prema njima. Bili su puni komunista od kojih su mnogi bili Jevreji, zato što sedesilo da Jevreji čine oko 99% komunista u tadašnjoj Evropi. Tu je bilo i nešto sveštenika, ministara, vođa radničkog pokreta, masona i drugih međunarodnih zvaničnika.
Naravno neki povodi su istinski: 1918-1919. komunisti su preoteli Bavarsku za samo nekoliko dana. Roza Luksemburg i Karl Liebknect i grupa ostalih Jevreja su preeuzeli vlast u roku od tri dana. Zapravo, kada je Kajzer zaustavio rat, pobegao je u Holandiju, jer je mislio da će komunisti osvojiti Nemačku kao što su i Rusiju, i da će ga zadesiti ista sudbina kao što je zadesila i samog cara. Zato je on pobegao u Holandiju na sigurno. Nakon otklanjanja komunističke opasnosti u Nemačkoj, Cionisti su i dalje radili, pokušavajući da povrate svoj raniji položaj, i Nemci su im se suprostavljali na sve moguće načine a da im nije falila dlaka sa glave. Oni su se, toj zemlji, borili sa njima kao što su se prohibicionisti borili sa svakim ko je bio zainteresovan za alkohol. Nisu se borili pištoljima. To je bio način na koji su se borili protiv njih u Nemačkoj. I u to vreme, setite se, bilo je oko 80 do 90 miliona Nemaca i samo 460 000 Jevreja. Otprilike oko 0,5% od ukupnog stanovništva. Pa opet su tada kontrolisali svu štampu i veći deo ekonomije zato što su došli sa novcem, kada je vrednost marke pala, i tada su kupili gotovo sve.
Jevreji su pokušali da sakriju ovu činjenicu. Oni nisu želeli da svet sazna da su oni prodali Nemačku i da je to razljutilo Nemce.
Nemci su preuzeli odgovarajuće mere protiv Jevreja. Oni su ih raskrinkavali gde god su mogli.
Posle izvesnog vremena, međunarodno Jevrejstvo je sazvalo sastanak u Amsterdamu. Jevreji iz svih država na svetu su jula 1933. prisustvovali ovom sastanku. I oni su rekli Nemačkoj: “Oborite Hitlera, i vratite svakog Jevrejina u njegov pređašnji položaj, bez obzira da li je bio komunista ili bilo šta drugo. Ne možete se više ovako ophoditi prema nama, mi, međunarodno Jevrejstvo vam postavljamo ultimatum”. Možete zamisliti kako su im Nemci odgovorili. Pa šta su uradeli Jevreji?
1933. godine, kada je Nemačka odbila da se preda svetskoj konferenciji Jevreja u Amsterdamu, konferencija se rastala i gospodin Samuel Untermajer, koji je bio predstavnik američke delegacije i predsedavajući cele konferencije, se vratio u SAD i odmah sa parobroda otišao pravo do studija “Columbia Broadcasting System” i radiom raširio poruku kroz SAD u kojoj je on nadahnuto rekao: “Međunarodno Jevrejstvo objavljuje SVETI RAT protiv Nemačke. Mi smo sada ušli u svetu borbu protiv Nemačke. I mi ćemo je izgladnjivati dok se ne predaju. Organizovaćemo bojkote protiv njih širom sveta. To će ih uništiti jer oni zavise od svog izvoza”. Činjenica je da se dve trećine Nemačkih zaliha hrane moralo uvoziti, a to se jedino moglo uvesti kao rezultat njihovog izvoza. Stoga, ako Nemačka ne bi mogla uvoziti, dve trećine njenog stanovništva bi moralo da gladuje. Dakle, u toj objavi, koju ja sada ovde imam, i koja je bila štampana u Nju Jork Tajmsu koji je izašao 7. avgusta 1933, gospodin Untermajer je drsko izjavio da je ovaj bojkot naš način samoodbrane. Presednik Ruzvelt je podržao ovo u National Recovery Administration, čega se neki od vas sećaju, gde je bio bojkotovan svako ko se nije pridržavao pravilnika koji je izneo NEW DEAL i koga je Vrhovni sud tog vremena proglasio nezakonitim. Bez obzira na to, svi Jevreji su proglasili bojkot protiv Nemačke i to je bilo toliko uspešno da nigde, ni u jednoj prodavnici u svetu, niste mogli naći stvar na kojoj piše “Proizvedeno u Nemačkoj”. U stvari, izvršilac kompanije Woolworth mi je rekao da oni moraju da bace u reku grnčarije i posuđe vrednih milione dolara, pošto bi njihove radnje bile bojkotovane ako bi neko ušao i našao artikal proizveden u Nemačkoj. U radnji koja je pripadala lancu R.H.MACY, koji je posedovala porodica Strauss, koji su slučajno isto bili Jevreji, jedna žena je pronašla čarape koje su iz Chemintiza sa etiketom “”Proizvedeno u Nemačkoj”. Tada je bojkotovan MACY, od stotina ljudi koji su hodali sa parolama kao što su: “ubice”, “hitlerovci” itd. U to vreme ipak nije falila nijedna jedina dlaka sa glave nijednom Jevrejinu u Nemačkoj. Nije bilo patnje, nije bilo gladovanja, nije bilo ubistava, nije bilo ničega.
Nemci su tada rekli “Ko su ti ljudi da objavljuju bojkot protiv nas i da zbog njih svi naši ljudi ostanu bez posla i naprave zastoj za našu industriju? Ko su oni da nam to urade?” Nemci su to odbili. Sigurno je da su crtali “svastike” na radnjama čiji su vlasnici bili Jevreji. Zašto bi Nemac tu ulazio i davao svoj novac prodavcu koji je bio deo tog velikog bojkota koji bi trebalo da izgladni Nemačku i natera je da se preda.
Bojkot se nastavio još neko vreme, ali su tek 1938., kada je mladi Jevrejin iz Poljske ušetao u Nemačku ambasadu u Parizu i ubio Nemačkog zvaničnika, Nemci stvarno počeli sa grubostima prema Jevrejima. I tada ćete ih moći opaziti kako razbijaju prozore, tuku ih, itd.
U međuvremenu, živeo sam u Nemačkoj i znao sam da su Nemci odlučili da Evropa mora biti ili hrišćanska ili komunistička, ili jedno ili drugo. I Nemci su odlučili da, ako budu mogli, ipak sačuvaju Hrišćanstvo i ponovo su se počeli naoružavati.
Novembra 1933., SAD su priznale SSSR. SSSR je postao veoma moćan i Nemačka je shvatila “”približava nam se naša propast, osim ako ne budemo bili jaki”. Ista rečenica koju mi danas izgovaramo u našoj zemlji (Americi). Naša vlada troši 833 ili 844 milijardi dolara godišnje za odbranu. Odbranu od koga? Odbranu od 40 000 Jevreja u Moskvi koji su preuzeli Rusiju, a zatim i kontrolu nad mnogim drugim zemljama. Ova zemlja je bila na ivici Trećeg svetskog rata, iz kojega mi ne možemo izaći kao pobednici. Svaki tračak nade je samo mašta. Znam da se nuklearne bombe mere u megatonama. Megatona je izraz koji se koristi za milion tona TNT. Naše nuklearne bombe su bile zapremine od 10 megatona kada su napravljene (ili 10.000.000 tona TNT-a). Sada su dostigle sigurno zapreminu od 200 megatona i samo nebo zna koliko megatona nuklearnih bombi ima SSSR? Sa čime se mi sada suočavamo? Ako mi započnemo sledeći svetski rat koji lako može da se razvije u nuklearni rat, to će biti kraj čovečanstva. Zašto se raspravlja o mogućnosti rata? To će se pokazati kada se zavesa podigne za početak trećeg čina.
1. čin je bio Prvi svetski rat
2. čin je bio Drugi svetski rat
3. čin će biti Treći svetski rat
Cionisti i svi njihovi saplemenici su odlučili da će ponovo upotrebiti SAD da im pomogne da trajno prisvoje Palestinu kao oslonac za svoju vladavinu svetom. To je istinito kao i činjenica da ja sada stojim ovde. Nisam samo ja to pročitao, već su mnogi od vas to pročitali i to je poznato celom svetu.
Šta ćemo mi uraditi? Živote koje ćete spasiti mogu da budu životi vaših sinova. Vaši momci su možda već večeras na putu ka tom ratu, a vi ne znate ništa osim onoga što ste znali da su u Londonu 1916. Cionisti postigli dogovor sa Britanskim ratnim kabinetom i poslali vaše sinove u Evropu da ratuju. Da li ste to tada znali? Niko u SAD to nije znao. Vama nije bilo dozvoljeno da znate. Ko je to znao? Predsednik Vilson je to znao. Znali su to i ostali koji su u tome učestvovali.
Da li sam ja to znao? Ja sam imao veoma dobru sliku toga što se dešavalo. Bio sam povezan sa Henry Morganthaujem, za vreme kampanje 1912. kada je izabran presednik Vilson i tada su kružile priče po kancelariji. Henry Morganthau, koji je bio presednik finansijske komisije, me je smatrao za pouzdanog čoveka, bio sam veza između njega i blagajnika po imenu Rollo Wels. Prisustvovao sam tim sastancima i sedeo na čelu stola sa presednikom Vilsonom i sa svima drugima i tada sam čuo kako bombarduju mozak presednika Vilsona zagarantovanim prihodima i šta je postala Federalna rezerva i takođe sam čuo o njegovoj saradnji sa Cionističkim pokretom. Sudija Brandeis i presednik Vilson su bili toliko bliski koliko i dva prsta na ovoj ruci. Presednik Vilson je bio nesposoban da otkrije šta se dešava koliko i jedno novorođenče. Tako su nas uveli u Prvi svetski rat dok smo mi još spavali. Oni su poslali naše momke da budu ubijeni. Zbog čega? Da bi Cionisti mogli da dobiju Palestinu kao svoju državu. Oni su vas toliko namagarčili da vi niste sigurni da li treba krenuti ili ostati po strani. Svaki sudija, kada se obrati poroti kaže: “Gospodo, kada primetite da je bilo koji svedok rekao barem jednu laž, možete da zanemarite celo njegovo svedočenje”.
Koje su činjenice u vezi Jevreja? (Ja ih zovem Jevreji zbog vas, jer ih vi znate pod tim imenom. ja ih tako ne zovem. Pričam o njima kao o takozvanim Jevrejima, zato što ja znam ko su i šta su oni). Istočno-evropski Jevreji, koji sačinjavaju 92% ukupnog broja onih ljudi koji sebe nazivaju Jevrejima, su u stvari Kazari (odnosno Hazari). Oni su bili ratoborno pleme koje je živelo duboko u srcu Azije. I oni su bili toliko ratoborni da su ih čak i sami Azijati proterali iz Azije u Istočnu Evropu. Oni su stvorili veliko Kazarsko kraljevstvo veličine od oko 800.000 kvadratnih milja. U to vreme Rusija nije postojala, niti mnoge druge Evropske zemlje. Kazarsko kraljevstvo je bila najveća zemlja u celoj Evropi – tolilo velika i moćna da kada bi neki vladari želeli da idu u rat, Kazari bi im pozajmili po 40.000 vojnika. Bili su toliko veliki i moćni.
Oni su bili obožavaoci falusa što je bilo toliko sramotno da ja ne bih želeo da ulazim u detalje. Ali to je bila njihova religija, kao što su bile religije mnogih drugih paagana svuda u svetu. Kazarskom kralju se smučilo da gleda degeneraciju svog kraljevstva, pa je odlučio da usvoji neku jednobožačku veru, ili Hrišćanstvo ili Islam ili ono što je danas poznato kao Judaizam, što je u stvari Talmudizam. Posle slušanja vrhovnih poglavara tih religija i birajući po principu “eci, peci, pec” on je izabrao takozvani Judaizam. To je postala državna religija. Otišao je do Talmudskih škola Pumbedita i Sura i doveo hiljade rabina i otvorio sinagoge i škole i njegovi ljudi su postali ono što mi danas zovemo Jevrejima. Nijednom od njih predak nije, ni nožnim prstom, ni zgazio, na “Svetu zemlju”. Ne samo u istoriji Starog zaveta, već nikada. Nijedan od njih! Pa ipak oni dolaze kod hrišćana i traže podršku za njihov oružani ustanak u Palestini govoreći: “Vi želite da se božiji izabrani narod vrati u svoju obećanu zemlju – zemlju svojih predaka, zar ne? To je vaša hrišćanska dužnost. Mi smo vam dali jednog od naših mladića kao vašeg Gospoda i Spasitelja. Vi nedeljom idete u crkvu i klečite i molite se Jevrejinu, i mi smo Jevreji”. Ali oni su u stvari paganski Kazari koji su primili Judaizam isto kao što su se i Irci preobratili.
Smešno je da ih nazivamo “ljudi sa svete zemlje”, љto bi bilo isto kao kada bi smo zvali “arapima” 54. Miliona kineskih muslimana. Muhamed je umro 620. nove ere i od tada je 54.000.000 Kineza primilo Islam kao svoju veru. Sada zamislite Kinu, 2.000 milja daleko od Arabije, od Meke i Muhamedovog rodnog mesta. Zamislite kada bi 54.000.000 Kineza odlučilo da sebe naziva Arapima. Vi biste morali reći da su oni poludeli. Svako ko poveruje da su tih 54.000.000 Kineza u stvati Arapi, mora da je skrenuo sa pameću. Sve što su oni uradeli jeste usvajanje religijskih ubeđenja koja potiču iz Meke, u Arabiji. Isto kao i Irci. Kada su Irci postali Hrišćani, niko ih nije bacio na okean i uvozio na “Svetu zemlju” kao novu grupu stanovnika. Oni se nisu promenili. Oni su ostali isti narod ali su prihvatili Hrišćanstvo kao svoje versko ubeđenje.
Ovi Kazari, ovi pagani i azijati, ovi Turko-finci, su bili Mongoloidna rasa koja je izbačena iz Azije u Istočnu Evropu; zato što je njihov kralj prihvatio Talmudizam oni u stvari nisu imali izbora. Isto kao u Španiji: ako je kralj bio katolik svi su morali biti katolici. Ako neko nije hteo da bude katolik, morao je biti izbačen iz Španije. Tako su Kazari postali ono što mi danas nazivamo Jevrejima. Sada zamislite koliko je bilo glupo od velikih hrišćanskih zemalja što su rekle: “Mi ćemo upotrebiti svu našu moć i uticaj da vratimo Božiji odabrani narod na zemlju njihovih predaka, na njima obećanu zemlju”. Da li postoji veća laž od ove? Zato što kontrolišu dnevne novine, časopise, radio, televiziju, izdavačke kuće i zato što ministri i političari pričaju istim jezikom, ne iznenađuje me da vi verujete u tu laž. Poverovali bi ste i kada bi pričali da je crno zapravo belo, ako bi to dovoljno često slušali. Sigurno ne bi ste više crno zvali crnim već bi ste ga počeli zvati belo. Niko ne može da vas krivi zbog toga.
To je jedna od velikih istorijskih laži. Ovo je osnov za sve nesreće koje se dešavaju na svetu. Ne zaboravimo da Talmud uči da kad god treba da položite neki zavet ili obećanje treba da se setite molitve “Kol Nidre” koja se recituje na “Dan iskupljenja”. Tada se čovek oslobađa potrebe za ispunjenjem obećanja. Koliko se onda možemo pouzdati u data nam obećanja? Amerika će patiti isto koliko su patili i Nemci i to iz tog istog razloga.”
Izvor ZIONIZMA – dodatno pojasnilo Tona Švab
Za originalne Zioniste veljajo Babilonski Kaldejci (svečeniška kasta Antibrahmanov – “Abraham(e)”) in njihovi potomci, ki so dandanes Vatikanovci in “kraljevske” družine in taglavni svetovni bakirji (Rockefellerji in Rothschildi), torej tisti, ki se jih nasplošno smatra kot “13 glavnih krvnih linij “ill-uminatov”. Vladarji v Rimskem imperiju so namreč bili potomci izgnanih Kaldejcev, Vatikanovci in “kraljevske” družine in taglavni svetovni bakirji pa so potomci Rimskih cesarjev. Po mojem mnenju so ti tisti, ki (kar je zame več kot očitno) so “vladarji sveta”, ker so le-ti očitno vladali v preteklih dveh tisočletjih oz. še vladajo dandanes. Tudi njihovi nazivi in(skrivne) vloge v današnjem svetu kažejo na to. Tudi vsi predsedniki, ko so izvoljeni se hodijo priklanjat le tem, ne pa Kazarskim lažno-židovskim bankirjem. Po mojem tudi, če bi bili res Kazari oz. kazarski “zionisti” vladarji sveta, dvomim, da tako Vatikanovci kot tudi drugi “kraljevski” imperatorji, ko so se v preteklosti polastili dovolj oblasti in moči, ne bi izkoristili kdaj v tem času priložnosti, pobili kazarske “zioniste” in se polastili popolne oblasti. Tudi prerokbe prikazujejo Vatikanovce in “kraljevske” imperialiste kot te tihe vladarje, in tudi točno sedanjega papeža “Petra Rimskega” navajajo kot tistega, ki ukaže začetek Tretje Svetovne Vojne. Tudi simboli in zgradbe, ki se uporabljajo in gradijo dandanes, nakazujejo na zionizem Rimskega Imperija (npr. zastava združenih narodoov, ki je ekvivalent Rimske Republike, Rimsko pravo, imperializem, itd. itd.) in njihovih prednikov Babiloncev (simbol leva, Sol Amonov Tempelj, šestkraka – “Davidova” zvezda, evropski parlament v Štrasburu, ki je bil zgrajen po podobi Babilonskega stolpa, itd. itd.). Tako da po mojem, če kdo kontrolira koga, potem Vatikanovci in “kraljevske” družine in taglavni svetovni bankirji kontrolirajo kazaske kvazi zio-žide, kot pa obratno.
Glede Kazarov pa jaz ne vem nič drugega, kot da so možni potomci Babiloncev, ki so od židovskem (Hebrejsko-Judejskem) uporu bili izgnani iz Babilona, da so nekje po letu 1000 prevzeli židovsko vero in da predstavljajo veliko večino današjih bogatih (lažnih) židov.
Komentar
To kar je Tona napisal v zadnjem odstavku je menda vezna nit in tako ni nasprotnih razlag o izvoru zionizma. Mislim, da je skladno s slednjim tudi Freedman razlagal v predavanju, le da je on obravnaval ocitno le kazarske zioniste.
Dodatno gradivo
The REAL History of World War II That You Were Never Told
