Elektronske knjige

Po sledeh nevidnih sil v vesolju – knjiga LYNNE McTAGGART: Polje

Marjan3 komentarji

KNJIGA LYNNE McTAGGART “POLJE”

Za razumevanje stvarstva in našega smiselnega udejstvovanja v njem priporočam vsem iščočim ljudem knjigo


Lynne_Mctaggart z naslovom “Polje” TUKAJ

https://www.youtube.com/watch?v=XcJDqVRUWRA

Knjiga Polje odkriva nepriznane in potlačene znanstvene dosežke in delo njihovih avtorjev v zadnjih tridesetih letih. Vsi ti prezrti in “zamolčani” znanstveniki so opravili številne brezhibne eksperimente in izhajajo iz najuglednejših ustanov: univerz v Princetonu in Stanfordu ter najvišjih inštitutov v Nemčiji in Franciji. A ker so s svojimi odkritji omajali verodostojnost številnih doktrin, ki za srčiko sodobne znanosti veljajo za svete, se znanstvena srenja še sedaj otepa njihovih odkritij. Knjiga nam nazorno razodeva, da je treba znanost Newtona in Descartesa postaviti na pravo mesto, njun znanstveni pogled je presežen.
Izjemna odkritja, nastala vsaka za sebe, imajo skupno sporočilo: na naši najbolj temeljni ravni smo živa bitja, vključno z ljudmi, skupki kvantne energije, ki nenehno izmenjuje informacije z neizčrpnim morjem energije. Žive stvari oddajajo šibko sevanje, kar je ključni vidik bioloških procesov. In od tod prihajajo verjetne razlage za mnoge mejne fenomene, od delovanja metod komplementarne medicine in molitve do življenja po smrti.
Avtorica nam dokazuje, da smo na pragu znanstvene revolucije, ki je tako drzna in globoka kot Einsteinovo odkritje relativnosti. Velja prisluhniti in doumeti.

Zahvala Andreju Deteli za izreden predgovor k slovenski izdaji

“Pred nami je knjiga avtorice Lynne McTaggart o nekaterih najpogumnejših korakih sodobnih znanstvenikov. Ti koraki segajo na področja, ki zvenijo kot čista znanstvena fantastika, pa vendar tu ne gre za fantaziranje, temveč za izjemno zanimive teme, ki jih je mogoče raziskovati po vseh strogih pravilih znanstvene metode.

Zanimive teme, ki se jih loteva ta knjiga, so vzete na primer iz kognitivne znanosti, sodobne kvantne fizike, nove biologije in tako dalje. Smo res vsi del enovite kozmične duše, s katero smo najtesneje informacijsko povezani? Na stežaj se nam odpirajo vrata v čudoviti svet subtilnega polja, iz katerega je stkano vse, kar poznamo. Ali res ves svet, od nadrobnejših elementarnih delcev pa vse do galaksij, vibrira v skrivnostnem kvantnem polju neizmerne energije, ki jih s to energijo napaja tako rekoč iz čiste praznine, iz kvantnega vakuuma? Ali je tkivo vsakega živega organizma res notranje povezano s koherentnim elektromagnetnim sevanjem, tako da lahko že bolj kot o molekularni strukturi govorimo o izjemno kompleksnem optičnem računalniku? Ali smo končno na sledi razlagi za telepatijo in telekinezo? In kako naj znanstveno sprejmemo uspehe zdravljenja z bioenergijo, ali točnost preroških sanj Indijancev … In homeopatija – kako naj razumemo, da kapljica zdravilne tekočine najbolje učinkuje tedaj, ko je že tako razredčena, da v njej ni niti ene same molekule izhodiščnega zdravila več? V kakšni obliki se tu skriva informacija o zdravljenju, ki vsekakor deluje? Tudi v zvezi z našimi možgani, v katerih se tako kot v hologramu soprežemata del in celota, se odpirajo vprašanja, ki nas tako kot zenovski koani osvobajajo konformističnega razmišljanja, s kakršnim so nas vse preveč pitali v šolah.

Gre torej za vprašanja, pri katerih so znanstveniki navadno še zelo previdni (razumljivo in upravičeno) in zato mnogokrat raziskujejo tako rekoč naskrivaj, da se jih v poplavi cenenih informacij ne bi razumelo narobe. Nestrokovnjaki pa o teh temah na veliko govorijo, vendar pogosto mešajo pojme in zato dragoceno raziskovalno področje diskreditirajo v očeh pravovernih strokovnjakov. Torej je čas, da kljub vsemu to področje naredimo dostopno širšemu krogu, vendar ne na račun znanstvene eksaktnosti. To čutimo še posebej v Sloveniji, kjer si (kot kjerkoli drugod) gotovo ne želimo, da bi prišlo do konflikta med branilci znastvene doslednosti in pogumnimi iskalci novega. Ne moremo zanikati nekaterih presenetljivih dejstev, tudi če jih v okviru sedanjih znanstvenih teorij še ne znamo razložiti. Pa saj navsezadnje razlaga ni vse. Kreativno raziskovanje je kot opazovanje holograma: najprej pokukamo v en sam majhen izsek, pa v njem že prepoznamo obrise celotne podobe. Ko se pozneje sprehodimo po celem hologramu, pa se ta ista podoba izostri. Zaznave prvotnih obrisov še ne moremo opisati z dognano teorijo, slutnja celotne podobe pa je že tu.

Pričujočo knjigo lahko bere vsakdo, ki si upa sanjati o teh novih slutnjah, saj je pisana za laika. Še več kot samo to: bere se zelo prijetno. Svet, v katerega nas knjiga pritegne, je na eni strani še brez smerokazov, na drugi strani pa nakazuje prav neverjetne nove možnosti. Ali smo duhovno že pripravljeni, da jih ne zlorabimo? In še, ali smo človeško dovolj trdni, da nas »nove dimenzije« ne pahnejo v še večjo zmedo kot je ta, v kateri živimo zdaj? Zato morda ne bo odveč opozorilo, da knjige ni dobro brati brez čšepca modrosti. “

Andrej Detela

 

Elektronske knjige – zbirka

Post in celostna hrana človeka – knjiga Sonje Bertalanič

MarjanKomentirajte

V knjigi Sonje Bertalanič, magistrice varne prehrane, je pomembno sporočilo; da lahko življenjski procesi v našem telesu zatrejo in izločijo škodljive snovi ter popravijo škodo. Ne z »zdravljenjem« s t.i. »zdravili«, temveč z uporabo istih snovi in pogojev, ki primarno omogočajo živemu organizmu, da se v naravi normalno razvija in živi. Kot lepo piše v pričujoči knjigi so to: naravna, polnovredna hrana, svež in čist zrak, čista pitna voda, primerne telesne dejavnosti, svetloba sonca, dovolj spanja in počitka in med drugim tudi pravilno voden post. Ne gre za »zdravila« in »terapije«, gre za zdrav življenjski slog, ki zadovoljuje temeljne fiziološke potrebe človeškega organizma.

Razumevanje teh načel je temeljni kamen za vzpostavitev sistema, ki bo spodbujal ljudi k  ohranjanju in krepitvi zdravja z dosledno usmeritvijo v zdrav življenjski slog. Le in samo to bo zmanjšalo dotok novih bolnikov in preprečevalo razcvet sodobnih civilizacijskih bolezni, ki po nepotrebnem vzamejo milijone življenj in so lahko preprečljive.

Eno najpomembnejših spoznanj sodobnega časa, do katerega smo se dokopali pri razumevanju same narave bolezni in postopkov za vračanje zdravja, ni odkritje domnevnih zdravilnih sposobnosti kakšnega kemičnega sredstva ali čudežne terapije, temveč so to samozdravilne lastnosti, ki se nahajajo v vsakem živem organizmu. Izrazijo pa se, ko vzroke za bolezen zamenjamo v vzroki za zdravje.

Namesto, da bi imeli zdravilo za vsako bolezen, imamo z zdravim življenjskim slogom, predvsem pravilnim in zmernim prehranjevanjem, zdravilo za vse bolezni.

 

V knjigi predstavljena raziskovalna naloga o učinkih postenja in rezultati le te, nam široko odpirajo oči o pomembnih dejstvih in temeljnih principih naravnega zdravljenja in sicer:

–          Zdravje je posledica zdravega načina življenja.

–          Zdravje je naše naravno (normalno) stanje – če živimo normalno.

–          Zdravje in bolezen sta v »kontinuumu« – isti fiziološki zakoni vodijo življenje tako v zdravju, kot tudi v bolezni.

–          Zdravljenje je biološki proces, ki ga izvaja organizem sam, če so mu omogočene primerne okoliščine.

–          Odstraniti moramo vzroke bolezni in izginile bodo posledice.

–          Telo deluje kot celota, zato zdravljenje posameznih delov ne učinkuje.

–          Tudi emocije vplivajo na zdravje.

 

Vrednost te knjige, oziroma v njej predstavljenih koristnih učinkov postenja in zdravega prehranjevanja s polnovredno, predvsem rastlinsko prehrano je tudi v tem, da je narejena v sodelovanju z Medicinsko fakulteto in ocenjena z najvišjo možno oceno – 10.

Seveda tudi sam, iz svojih četrt stoletnih izkušenj, lahko potrdim, da je vsebina te knjige lahko začetek zmagovite poti za številne, ki želijo okrepiti svoje zdravje ali se iztrgati iz začaranega kroga bolezni.

 

MARJAN VIDENŠEK

Rezultati raziskav naj te nagovorijo v razmišljanje in radovedno samostojno raziskovanje.

Veličastna energija avtorice te bo vodila skozi vsebine, ki se zlivajo v uravnoteženo celoto modrosti o postu in celostni hrani človeka.

Nova paradigma v znanosti temelji na trajnostnem razvoju, interdisciplinarnosti, razvoju uporabnih znanj, družbeni heterogenosti in odgovornosti. Zadosten in potreben celostni pristop k pojmovanju hrane in posta je zato izrazito aktualen.

 

doc. dr. VESNA BUKOVAC, univ. dipl. inž. kem. tehnol.

 

V novejši strokovno-raziskovalni, pedagoški medicinski literaturi, poročilih in učbenikih že najdemo vsebine, ki se nanašajo na medicinsko pomembno entiteto – post. To področje znanstveno pripada definiciji v filozofiji fiziologije – hormezi (lat. hormesis).Ta drzna in navidezno nelogična definicija je bila 2016. leta nadgrajena s podelitvijo Nobelove nagrade za medicino znanstveniku Jošinoriju Osumiju za odkritje in potrditev avtofagije ‒ samorazgradnje recikliranih delov celice ‒ v pogojih pomanjkanja dostopa do hrane.

Avtorici knjige gre zahvala, da je s svojim delom ovrgla del mita o priporočilih za zdravo življenje in postavila nove smernice za priznanje RESNICI …

Prim. prof. dr. MARJAN SKALICKY, dr. med.

 

 

 

 

SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE PRSTI in zahteva ZAVARUJMO TLA – PODPIŠIMO EVROPSKO DRŽAVLJANSKO POBUDO ZA TLA!

MarjanKomentirajte

13082552_1099208126768922_1566983882963496964_n

V żivljenju prsti delujejo kreativne sile in ne le snovi, prst je namreč  kot živ organizem gostitelj mikroorganizmov, rastlin in talnih živali. Ljudje vse bolj spoznavamo, da je prst v najtesnejši povezavi z življenjem in ne s smrtjo, saj ustvarja živa bitja in ona ustvarjajo njo. Bistveni premik v miselnosti je v tem, da bi żivljenje prsti morali spoznavati v energiji in ne v formi. Grožnja, ki kot Demoklejev meč visi nad človeštvom, je strašljiva: okrog 40% kmetijskih površin je resno degradiranih in s tem tempom bomo v naslednjih šestdesetih letih, torej v času dveh generacij, na planetu uničili ves zgornji ustroj tal. Ali se zavedamo, da za nastanek enega centimetra prsti narava potrebuje povprečno petsto let? Ali sploh dojemamo, da nas le nekaj centimetrov prsti loči od katastrofalne svetovne lakote?

Trajnostni razvoj, o katerem blebetajo politiki je nemogoč. Narava ne zmore več polniti supermarketov. Potrebujemo trajnostni umik.

 

 

Kljub temu, da smo v času samostojne Slovenije uničili preko 100.000 ha njiv, več kot jih je izgubila Nemčija od 2. svetovne vojne! Da nam je v zadnjih desetih letih propadlo 13.000 malih kmetij! Da še vedno nadaljujemo z množično uporabo agrokemičnih sredstev, da v monokulturah uvajamo nove tuje patentirane hibride, medtem ko nam izumira kulturna dediščina starih sort, da pospešeno reguliramo vodotoke, da sredi njiv brez potrebe gradimo številna krožišča in nove trgovske centre z gromozanskimi parkirišči. Postali smo dežela z največjo kvadraturo supermarketov na prebivalca v EU, hkrati pa z najmanjšo površino njiv na prebivalca. ( Povzeto po AlpeAdriaGreen – Ob dnevu zemlje na rob)

»Le nekaj centimetrov žive prsti nas loči od svetovne lakote.

Če bomo uničili to opno življenja planeta, bomo uničili našo prihodnost. Prst je produkt življenja in daje življenje. Humus v prsti je biotsko analogen vsebini našega črevesja – našemu notranjemu humusu, zato je delovanje koreninskih laskov analogno delovanju črevesnih resic. Zdravje prsti se odraža na človekovemu zdravju, naše zdravje torej korenini v prsti.«  ( Anton Komat )

Knjiga Skrivnostno življenje prsti

tajni_zivot_tla

 Knjiga Tajni Život tla TUKAJ

Zavarujmo tla – podpišimo evropsko državljansko pobudo za tla!

ITR – Inštitut za trajnostni razvoj na svetovni dan tal (5. december), poziva vse prebivalce Slovenije, ki jim je mar za tla in za prihodnost, katere temelj so, k podpisu nove evropske državljanske pobude za zavarovanje tal.

S svojimi dejanji vsako minuto ogrožamo tla, jih uničujemo, onesnažujemo, izkoriščamo, zastrupljamo, neustrezno ravnamo z njimi in jih siromašimo. Obenem pa v Evropi ne obstaja posebna zakonodaja za varovanje tal.
Zakonodaja za varstvo tal je najpomembnejši način zaščite ljudi, rastlin in živali. Brez zdravih, živih tal ni prihodnosti. Zdrava, živa tla nas varujejo pred okoljskimi katastrofami, podnebnimi spremembami in strupi, ki nas obdajajo.
 cocdl9txeaadquj
»Ljudje za zemljo« – “People4Soil” – koalicija z več kot 430 civilno-družbenimi organizacijami EU pozivajo k uvedbi posebnih predpisov za varstvo tal, ki so za življenje pomembni prav toliko, kot sta pomembna voda in zrak. Skupaj z državljani Evrope želijo tla ubraniti pred cementom, onesnaževanjem in špekulativnimi interesi.
Pridružite se
POBUDO LAHKO PODPIŠETE TUKAJ.
Po podpisu pa lahko samo s klikom na Facebooku ali Twitterju pomagate zavarovati tla s širjenjem peticije.
Več informacij:


consumo-di-suolo

 

 

»Naravni gospodarski red« model Silvio Gesell, ki je dogmo monetaristov postavil povsem na glavo

MarjanKomentirajte

Neredki proučevalci denarnih sistemov so zaprepadeni nad spoznanjem, kako malo ljudje na splošno vemo o denarnih alternativah, in kako docela so pozabljene tiste uspešne epizode iz denarne zgodovine, ki so ogrozile vladajoči centralizirani monetarizem. Enega prvih celovitih predlogov za korenito drugačen denarni sistem je na prelomu XX. stoletja v knjigi »Naravni gospodarski red« predstavil Silvio Gesell, ki je dogmo monetaristov postavil povsem na glavo – če ne morda šele na noge.

https://www.youtube.com/watch?v=W9dttjObGrQ

Silvio Gesell, nemški trgovec in teoretični ekonomist, je 1916. leta predlagal t.im. naravni ekonomski red, od katerega se še danes učijo tako makroekonomisti kot anarhisti. Novi red bo naravni ekonomski red (v izvirniku Natürliche Wirtschaftsordnung), ki bo na temeljih svobodnega gospodarstva omogočil nastanek svobodnega gospodarstva (Freiwirtschaft), temelječega na ideji svobodnega denarja (Freigeld) in svobodne zemlje (Freiland), ki bo vsa v javni lasti. V takšnem ekonomskem redu bi bil vsak odvisen le od svojih talentov, kar bi izboljševalo zmožnosti cele skupnosti, da skrbi za revne. V tem je izvir razlike med njim in Karlom Marxom, ki je ekonomski red obravnaval kot družbeno ustvarjeno strukturo.

 

 

Skratka, Gesell je na denarnem področju opazil, da skladiščenje katerega koli blaga, razen denarja, nekaj stane – žito izgublja svojo vlago, kovinski izdelki rjavijo, hiše se amortizirajo zaradi vremena ipd. Tako ima denar veliko prednost pred vsemi drugimi vrstami blaga, ker je cenen hranilec vrednosti. Gesell je dojel naslednje: denar v kroženju rabi spodbudo zato, da svojo menjalno nalogo opravi čim hitreje in čim večkrat v enoti časa, tako da lahko manjša količina denarja pri zadostni hitrosti obrata nadomesti celoten izpad obtoka denarja zaradi varčevanja. Če se denar obrne samo enkrat, tedaj nakup sto vrednostnih enot proizvodnje zahteva sto vrednostnih enot denarja; če bi se denar obrnil desetkrat, bi za nakup sto enot proizvodnje zadoščalo že samo deset enot denarja itn. Njegov predlog torej izhaja iz tega, da je treba denar, ki ga človek ne prihrani ampak nameni potrošnji, obvezno kaznovati z razvrednotenjem, če predolgo leži v žepu in se ne ‘obrača’. Zato predlaga, da bi centralna banka namesto obresti varčevalcu in posojilodajalcu zaračunala ležarino za denar v obtoku ali prispevek za obtok.

Takšen predlog, četudi najprej precej sumljiv tistim z malo denarja, ima dve veliki prednosti: skupno povpraševanje po denarnih sredstvih ne bi več naraščalo z eksponentno rastjo, saj bi denar ostajal v obtoku z zelo veliko hitrostjo obrata; obenem pa je pomembno tudi to, da medtem, ko gredo danes plačane obresti v zasebne žepe, pa bi prispevek za obtok pomenil javno pridobitev, ki bi zmanjšala potrebo po obdavčenju dohodkov iz dela in obdavčenju nakupa osnovnih dobrin, kar je ljudem z malo denarja neposredno v prid.

Praktični poskusi uporabe Gesellovega predloga so izjemno odločno potrdili njegova predvidevanja. Svetovno je odmeval velik uspeh in propad denarne reforme v avstrijskem mestecu Wörgl, ki je leta 1932 izpeljal denarno reformo, ki še danes navdihuje.

To je bil čas velike svetovne depresije, ki jo je Avstrija po razpadu imperija že dočakala v slabem stanju, kriza pa je vse skupaj le še poslabšala. V Wörglu je brezposelnost takrat dosegla 30% stopnjo, davčni prihodki občine so se krčili, močno so usahnila nakazila iz državne in pokrajinske blagajne, za vratom pa so jim visela še bremena visokih dolgov, ki jih ni bilo več mogoče odplačevati – občina je bila skratka na robu bankrota. V takih brezupnih razmerah se je mestni svet odločil izdati 12.600 potrdil oz. t.im. brezobrestnih šilingov, ki so bili zavarovani z enako vsoto pravih šilingov, naloženih v običajni banki. Mestni svet je potrdila izdal za financiranje projektov kot so popravila cest, gradnja mostu in smučarske skakalnice, namestitev uličnih svetilk ter podobnih komunalnih del. Z novoustvarjenim denarjem so lahko plačali delavce, kupili material, sprejemali so ga v mestnih trgovinah in pri lokalnih obrtnikih,  z njimi pa je bilo mogoče plačati tudi dajatve občini. Z možnostjo kroženja potrdil torej ni bilo težav. Ker v takem denarnem sistemu ni smiselno kopičiti denarnega bogastva, je s pomočjo denarja ustvarjena resnična koristnost.

V Wörglu je skratka veljalo, da mora ob koncu meseca imetnik potrdila nanj nalepiti znamko v protivrednosti enega odstotka vrednosti, kar pomeni, da je denar devalviral letno po 12% stopnji. To je negativna obrestna mera ali strošek posedovanja denarja. Pravilo je povzročilo t.im. ‘taljenje denarja’, zato so vsi potrebne nakupe skušali opraviti čim prej in se pred koncem meseca znebiti potrdil – denar se je stekal v trgovine in k obrtnikom, ti pa so z njim na koncu plačali svoje davke, tako da se je denar vsak mesec vrnil nazaj Mestnemu svetu.

Zaradi spodbude kroženju se je v enem letu celoten znesek potrdil obrnil 416-krat ali 13-krat hitreje, kot se je takrat povprečno obračal avstrijski šiling, in s tem ustvaril za tolikokrat večji obseg transakcij v lokalnem gospodarstvu. Poleg tega je na koncu mestni svet dobil nazaj vseh svojih 12.600 brezobrestnih šilingov, tako da je lahko sprostil bančno garancijo in s pobiranjem ležarine zbral še za 1.512 avstrijskih šilingov taks. Z minimalnim dodatnim obdavčenjem, ležarino, je ukrep mestnega sveta na koncu omogočil toliko dodatnih del v lokalni ekonomiji, da je stopnja brezposelnosti v enem samem letu padla za četrtino. Edina težava za širjenje wörglskega denarnega sistema je bilo neposredno vmešavanje imperialne denarne politike, saj je wörglske šilinge zaradi ogrožanja monopola tiskanja denarja v naslednjem letu prepovedala osrednja avstrijska banka. In to kljub temu, da so se za dosežke mnogi osebno zanimali, npr. takratni francoski premier Edouard Daladier in ameriški ekonomist svetovnega slovesa, Irving Fisher. (Povzeto po Ukradena blaginja – Bojan Radej )

 

 

Bojan Radej na temo »Naravni gospodarski red«

Pripomba k »Naravnemu gospodarskemu redu« oz. modelu  Silvio Gesell

“Blagovna menjava dopušča koruptivno vedenje, zato ne bo nikoli uspešna. Edini uspešni sistem je blagovno podarjevanje in blagovno “fehtanje” oziroma izražanje pristne potrebe po nečem. In nato podarjevalec s svojo intuicijo lahko presodi, ali ti res pripada stvar, ki jo ima v posesti, da ti jo podari. Tudi glede na reference tvoje podarjevalnosti. Sploh nismo več navajeni fehtat in prosjačit, vzgojeni smo kot da je to nekaj slabega, nadležnega ali negativnega. Ravno nasprotno.” Mihael Simič

Prevod knjige – povabilo Bojan Radej

Ključna knjigo za izgradnjo alternativne, ekonomsko svobodne skupnosti Silvia Gesella na voljo z linka

Silvio Gesell – The Natural Economic Order

V premislek – bi se lotili prevoda v slovenščino? Samo 200 strani;

 

Dodatno

Revščina, družbene spremembe in razlogi zanjo

Dogma neomejene gospodarske rasti vodi v kolektivni samomor človeštva

Svobodni denar iz Wörgla – Čudež v Wörglu Povzetu po članku Franceta Susmana: Čudež tirolskega župana

 

Elektronske knjige – zbirka

Marjan1 Comment

William_Engdahl_Sjeme.uništenja

 Do sebe umiranjem  MOORJANI

Bruce H. Lipton – Biologija vjerovanja[1]

 

Ciscenje organizma

e-Vodikov peroksid za vsak dan

F.William Engdahl – Stoljeće rata 2

FUKUOKA – REVOLUCIJA JEDNE SLAMKE

 

Gladovanje

Lynne_Mctaggart_Polje

Napoleon Hill think and grow rich

 

Dan A. Davidson.. POWER OF SHAPE

 Vzemite zdravje v svoje roke

VI Cover12 senca-mala

Iluzije o cepivih (ogled knjige TUKAJ)

tajni_zivot_tla

 Knjiga Tajni Život tla

 Knjiga Tajni Život tla

 

Čudežnost življenja rastlin

Knjiga The_secret_life_of_nature

Prinašalci svita Barbara Marciniak

 

Prebujajoči se človek, Martin Kojc ; Predstavitev knjige

Marjan1 Comment

naslovnici knjig PČ in UŽ

Predstavitev knjige: Prebujajoči se človek, Martin Kojc

Predstavitev knjige: Prebujajoči se človek, Martin Kojc

Petek, 22. januar 2016

Vita center Naklo, ob 18.00

Vsaka želja, v katerikoli obliki se že pojavi, je duhovna sila, ki stremi po uresničitvi.

Vabljeni na predstavitev do sedaj še neobjaljenega dela avtorja uspešnice Učbenik življenja, PREBUJAJOČI SE ČLOVEK.

Martin Kojc (1901-1978), pisatelj in nesporni mojster življenja in mišljenja. Njegova knjiga Učbenik življenja je praktični priročnik, ki ga je s pridom uporabljal pri svojih psiholoških posvetovanjih kot lekcije za življenje in je postal uspešnica.

Knjiga Prebujajoči se človek je naslednja neizogibna stopnja na poti osveščanja osveščanja na poti do popolnega razsvetljenja. Prebujenje je vztrajno učenje zbranosti v času in okolju, ki ga življenje ponuja. Le naše zaupanje prasili nam omogoča, da izidemo iz vsakega labirinta.  Prebujeni človek ve, da so labirinti, pat pozicije, le navidezni, da vedno ponujajo rešitve. Izhodi iz njih so tik pred nami, vsakomur dosegljivi.

Prireditev bo povezovala Zvezdana Mlakar vpogovoru s prevajalcema dr. Francka Premk in Janez Premk.

Vstop prost.

Zaradi organizacije in velikost potrebnega prostora zaželjene prijave na: recepcija@vitacenter.si, 040/808300.

Več o avtorju

Življenjepis – po predstavitvi v knjigi »Pot k sreči«.

Pisatelj in psiholog Martin Kojc se je rodil v Središču ob Dravi leta 1901. Gimnazijo je končal v Mariboru leta 1918. V naslednjih letih se je kot samouk posvetil proučevanju psihologije in parapsihologije. Želja po novih spoznanjih ga je leta 1928 privedla najprej v Gradec in na Dunaj, nato pa v Berlin. Tam je od leta 1930 do 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegel s svojo psihoterapijo velike uspehe. V teh letih je imel strokovna predavanja v Berlinu, Haagu, Amsterdamu in Rotterdamu. S prihodom Hitlerja na oblast se je vrnil v domovino in napisal prve tri knjige, ki so izšle najprej v nemščini (Učbenik življenja, Samozdravljenje živčnih težav in Pot k sreči). V njih je opisal svojo metodo psihoterapije in svoj pogled na življenje. Med leti 1939 in 1941 je v Ljubljani vodil posvetovalnico za praktični življenjski pouk. Ob okupaciji se je vrnil v rojstni kraj in preživel vojno v kulturnem molku. Po vojni je napisal še štiri knjige s filozofsko tematiko in eno dramo. Umrl je v Mariboru leta 1978.

Martin Kojc je svoja izhodišča oblikoval samoniklo: zavestno mišljenje je zanj le most k višji, kozmični zavesti – nadzavesti. Dela Martina Kojca so v različnih jezikih doživela že 53 izdaj. (objavljeno leta 2001)

IZPISI  iz Predgovora Boruta S. Pogačnika v knjigi Učbenik življenja:

  • Prišel je čas, ko spet potrebujemo misli, izročilo, prvinskost domačih Učiteljev. Eden takih je Martin Kojc, ki je že leta 1935 napisal in izdal Učbenik življenja.
  • To, kar želimo, mora biti vedno prisotno v obliki predstave, slike. Čim večkrat imamo take predstave in čim več energije vanje vložimo, tem verjetneje bo prišlo do njihove uresničitve.
  • Hindujci pravijo: Ko je učenec pripravljen, pride učitelj. V zadnjih letih doživljamo v naši deželi nekakšen duhovni preporod. Morda je samo navidezen, lahko pa je tudi globlji in je zunanjskost manifestacija notranjega. V tem in takem kontekstu se je rodila ideja o ponovni predstavitvi Kojčevega dela, Dela, ki se zdi da je namenjeno prav temu času, nemirnemu, kaotičnemu, somraku vrednot in nastajanju novega.
  • Ko sem ga prvič prebral, se mi ni zdel nič posebnega. Prišla so obdobja, trenutki, ko sem, kot vsakdo, doživljal neuspehe, razočaranja in bolečino. Takrat sem pravzaprav šele odkril pomenskost, ki se skriva za besedo: učbenik.
  • Večina ni našla več poti, morda je tudi nikoli ni prav čutila. Da so to bili tudi filozofi, psihoterapevti, pesniki in umetniki nasploh, je samo dokaz, kako slabe korenine v življenje je ta narod pognal. Česa se boji, zakaj nima samozavesti, pred kom in kam beži? Tudi na ta in podobna vprašanja daje Kojčev Učbenik odgovore, čeravno se bodo zdeli komu preprosti, naivni in preveč enostavni.
  • V zadnjih dveh desetletjih se je pojavilo v svetu veliko modrecev, ki uče podoben in včasih kar enak nauk kot Martin Kojc. Njihova popularnost in število izdanih knjig gre v milijone. V biti pa ne gre za prav nič drugega kot za postulate, ki jih je že pred petdesetimi leti zastopal Martin Kojc in ki niso produkt tega stoletja, ampak tisočletij od pričetka civilizacije, začenši z Vedami.
  • Logika vzročno posledične zveze je seveda tudi temelj življenjskim modrostim v tem učbeniku. Tako v smislu učenja iz te zveze kot razlaga v smislu karme in seveda reinkarnacije, za katero Kojc ne samo, da v njo verjame, ampak lahko bi rekli, več. Tako prepričljiv je.
  • Gre za to, da prepuščamo, da se stvari zgodijo, da dopustimo naravni potek, da ne posegamo s svojo večkrat napačno močno voljo in s tem samo motimo naravni red, ki deluje tako na zemlji kot v vesolju. V biti gre za ustvarjalno pasivnost, iz katere črpa intuicija in inspiracija.
  • Kojc sicer poimenuje tao kot prasilo, toda pomensko si lastnosti enega in drugega povsem ustrezajo in se prekrivajo. Tao ničesar ne stori in vendar je vse storjeno. Po Kojcu služi snov prasili za njene različne manifestacije. Ena takih je tudi človek.
  • Martin Kojc je bil psihoterapevt z lastno prakso, in kot se želi, je poznal potek geneze nevroz. Menil je, da sinteza človekovih stališč, torej prepričanje ali nazor, utrjuje v njem sliko o takšnem svetu. Slike morajo vedno ustrezati stališčem ali prepričanju, pa naj si gre za kakršenkoli že odnos do sveta.
  • Šele prepričanost, da se lahko zgodi kaj dobrega ali slabega, omogoča uresničitev enega ali drugega. Kojčev postulat je prav v tem, da racionalista tega stoletja poskuša privesti do spoznanja o vzročno posledični zvezi med prepričanjem, ki ga tvorijo stališča in o zunanjih manifestacijah le-tega.

FILM »Prebujeni človek«:

 

FILM »Prebujeni človek«:

http://www.mojvideo.com/video-15-05-10-znanje-kojc-martin/b246f153a15a13a9a8ca

 

 

Skrivnostna moč oblik in kompleksne geometrije ključ učinkovitosti starodavnih civilizacij in neizkoriščena rezerva naše civilizacije

MarjanKomentirajte

Že od nekdaj  so stara razvita ljudstva poznala moč geometrije, oblik, simbolov ter barv.  Sveta geometrija – kot jo nekateri imenujejo – se močno povezuje tudi z dognanji sodobne fizike.

Celotno vesolje je možno ponazoriti z zapleteno večrazsežnostno sestavo geometrijskih elementov. Bistvo svete geometrije  je v povezovanju s tistimi zakoni narave, ki morda na prvi pogled očem niso v vidni, a so v nas in okrog nas in seveda – vzpostavljanje ravnovesja na vseh ravneh. Tako v naravi, prostoru, kot tudi v nas samih. Saj je vedno vse neločljivo povezano.

Kompleksna geometrija, ki so jo uporabljale že stare civilizacije je ključ njihove učinkovitosti.

Povzeto po članku TUKAJ

KNJIGA Dan A. Davidson.. POWER OF SHAPE TUKAJ

Dan A. Davidson explains the basis behind Grebennikov’s findings and how certain insects really fly (levitate) linking how a spinning vortex creates a magnetic field counteracting gravity. It’s possible that an electrostatic effect is occurring too at the nano level.

Predstavitev nove knjige Antona Komata “Če boste molčali, bodo kamni govorili”

MarjanKomentirajte

Predstavitev nove knjige Antona Komata “Če boste molčali, bodo
kamni govorili”, bo potekala na Forumu Slovenskega knjižnega sejma
v CD, dne 25.11.2015, ob 14. uri. Pogovor bo vodil dr. Samo Rugelj.

 

ANTON KOMAT je samostojni raziskovalec, pisatelj, publicist in tudi član International PEN Club-a. Objavil je na stotine člankov, je scenarist in voditelj TV-filmov in radijskih oddaj, predavatelj in varuh narave.

Iz Knjige

Če vas moje besede ne bodo prepričale o dejstvih, vas bodo dejstva prepričala o pravilnosti mojih besed, ki jih boste brali v tej knjigi. Vse gorje na svetu se zgodi, ko ljudje nasedajo norcem v kravatah, uniformah, talarjih in turbanih in se bojujejo za njihove interese. Izgubiti prihodnost ni isto, kot izgubiti volitve ali nekaj točk na borzi. Le ljudje lahko izgubimo prihodnost, oblastniki pridejo in izginejo, mi pa ostajamo in z nami naši otroci in njihovi vnuki. Mi ustvarjamo in živimo zgodovino, ne pa mogočniki s svojo heraldično perutnino orlov in sokolov ter zverinjaki levov in panterjev. Trenutno bivakirajo na Kajmanskih in Deviških otokih. Z nravjo kajmanov bi radi postali device, iz kanibalov svetniki in iz baziliskov dobrodelniki. Sveta preproščina. Mislijo, da bo devetindevetdeset odstotkov v nedogled prenašalo eno-odstotno manjšino globalnega semnja ničevosti? Ničevosti, ki vse ljudi prek uničevanja popelje v samouničenje.

http://www.publishwall.si/anton.komat

 

 

Do kdaj bomo sami sebi vlačili les na grmado, na kateri bomo zgoreli? Moramo se naučiti živeti v sožitju z naravo in skupaj kot bratje, ali pa bomo skupaj izumrli kot ponesrečen poskus evolucije. Da, bratstvo. Edino, kar nam je preostalo od gesel francoske revolucije,

Svobodo nam je izničil kapitalizem, enakost komunizem. Ostalo nam je le še bratstvo.

Nekdaj je Moskva oznanjala kolektivizacijo, danes nam Zahod vsiljuje privatizacijo. Komunistični režim ni bil nič hujši od kapitalističnega realizma. Oba sta totalitarna, prvi je temeljil na političnem, drugi pa na eksistenčnem strahu, oba hkrati pa na istem produkcijskem načinu, zato je prvi že propadel, drugi propada. Kapitalizem rasti umira, tako kot je umrl komunizem rasti. Podobna sta si kot dvojčka in oba kažeta nazaj v preteklost. Človeška dejavnost je pri obeh našla svojo končno zunanjo mejo v naravi.

Nič novega pod soncem.

V Zatonu Zahoda je Oswald Spengler zapisal, da je zahodna civilizacija iztrošena in da prehaja v cono somraka. Pot k zlomu in propadu, destrukcija in avtodestrukcija, je vse, kar je ostalo tej zavoženi civilizaciji. Vsaka kultura gre skozi starostne stopnje posameznega človeka. Vsaka ima svoje rojstvo, otroštvo, mladost, svojo zrelost in svojo starost. Vsak zahodni otrok v budnih sanjah in otroških igrah še enkrat doživi lovsko in nabiralniško dejavnost, čas bojevnikov, gradove in katedrale, viteške turnirje in junaške pripovedke, raziskovanja neznanih dežel in velikih skrivnosti sveta. Za nami so stoletja krvavih revolucij in kontrarevolucij. Ali sedaj res živimo v najboljšem izmed vseh svetov ali je res konec zgodovine? Ali je to imperativ brez alternativ, nujna je vrnitev v zgodovino, občutek pripadnosti zgodovinskemu toku, kjer nas čaka neizogibno soočenje z zlom in odprava tega zla. Kolektivna akcija je edin način dviga kakovosti življenja in reševanja velikih problemov preživetja vsakega posameznika. Po štirih stoletjih kopičenja izobilja moramo konstruirati novo paradigmo stabilnosti, temelječo na ekoloških premisah, namesto na materialističnih, sebičnih, hedonističnih in antropocentričnih zablodah. Zdajšnje vrednote in institucije ne bodo obstale, če hočemo ostati ljudje. Nujen je premik iz empiričnega k metafizičnem. Svet je preveč zapleten za razum. Odgovoriti moramo na temeljno vprašanje, kako živeti v mejah sveta, ki smo ga podedovali in katerega del smo.

I.

Svet leži med Nietzschejevo dobo, v kateri so se občutili še zadnji vzgibi romantike, in sodobnostjo, ki je dokončno ločena od kakršnekoli romantike. Nietzsche je v Zaratrustri sijajno formuliral ustvarjalno življenjsko voljo, ki je zaradi Marxa postala povod za nacionalno ekonomsko hipotezo, zaradi maltuzijanca Darwina pa povod za zoološko hipotezo in obe sta povzročili vrsto tragičnih koncepcij enakega tipa.

Spengler piše o prehodu od kulture k civilizaciji, ki je v antiki potekal v 4. Stoletju, na Zahodu pa se je začel v 19.stoletju. Značilnost sedanjega prehoda je, da ne nastajajo več pomembne duhovne stvaritve. Razen nekaj velemest, je vse ostalo provinca – namesto ljudstva, zraslega z zemljo in z velikim bogastvom form, prevladujejo prebivalci velemest, novi nomadi, inteligentni paraziti, ljudje dejstev brez tradicije, drhal brez etike in morale, družba namesto države, socialna mreža razpadla v prah posameznikov, med katerimi velja edino obsedenost z denarjem. Značilen je zaton umetnosti in naraščajoč dvom v znanost. Čas genijalnih matematikov, fizikov, biologov in kemikov je nepreklicno minil.

Učbenik življenja – Martin Kojc

MarjanKomentirajte

Družbene krize v svetu so človeka vselej silile, da bi na novo pregledal svoje dotedanje početje in znova našel ravnovesje, ki se je očitno porušilo. Enega izmed ključev za razumevanje dogajanj v človeku je ponudil Slovenec Martin Kojc že pred mnogimi leti. Učbenik življenja je knjiga, ki jo povsod po svetu prevajajo in ponatiskujejo. Po avtorjevem trdnem in filozofskem prepričanju je človekovo bivanjsko oporišče v miselni sferi: tu je vir energije, ki jo vsakdo potrebuje v življenju. Takole pravi: Vse veliko je imelo svoj začetek v sanjah, željah, slutnjah, ki so ostale dolgo časa brez vidnega uspeha. Toda neomajno zaupanje v prihodnost je ohranjalo živ pogum, prikazovalo vse ovire kot lahke in samoumevne, dokler se slednjič miselne slike niso začele uresničevati.

Martin Kojc – Učbenik življenja Pdf knjiga TUKAJ

O knjigi

Po vsem svetu je doslej izšlo kar 55 izdaj te znamenite knjige o moči pozitivnega odnosa do sveta, pred kratkim celo v japonščini. Avtor je bil ob 1. izdaji prepričan, da ga bodo zares brali in razumeli šele v novem tisočletju – to se je tudi zares zgodilo, 70 let po izidu je več kot dobrodošla Kojčeva optimistična drža. Mnogi pravijo, da je bil prerok, njegove ideje in misli o življenju so bile korak pred njegovim časom. Razvil je svojo terapevtsko metodo, s katero je v posvetovalnicah tako doma kot v tujini ter na mnogih predavanjih dosegel vsesplošne uspehe in priznanja. Martin Kojc je bil prepričan, da človeka doleti sreča šele tedaj, ko je ne pričakuje in ne zahteva – če je človek preprost in nezahteven, se mu mnogokrat uresniči tisto, česar ni pričakoval.