Zbornik Proti epidemiji enoumja (izšel je v tiskani in brezplačni elektronski različici pri založbi KUD Logos) prinaša kritična besedila, ki se odzivajo na veliko družbeno stisko, v katero nas je pahnil odziv na virus COVID-19. Besedila brez izjeme odstopajo od »uradne zgodbe«, s katero nas dve leti po vsem svetu neumorno posiljuje propaganda, ki bi v svoji prozornosti postajala vedno bolj smešna, če ne bi bila hkrati tudi žalosten spomenik človeške neumnosti, hlapčevske vodljivosti in neskrupulozne pokvarjenosti.
Vljudno vabim k branju knjige “Proti epidemiji enoumja”, zbornika več avtorjev, ki ga je uredil najboljši slovenski filozof Gorazd Kocijančič in je izšel pri založbi Logos, prinaša pa prispevke 17 najuglednejših slovenskih intelektualcev: Gorazd Kocijančič, Tomaž Mastnak, Miklavž Komelj, Urša Zabukovec, Jure Jakob, Branko Gradišnik, Matic Kocijančič, Jure Vuga, Gorazd Korošec, Kristina Bojanović, Milosav Gudović, Matjaž Črnivec, Ivo Kerže, Boris Šinigoj, Tadej Rifel, pater Karel Gržan in Karin Rižner.
V prispevku z naslovom “Kaj je in kaj pomeni »korona preobrazba« in kaj nas čaka po njej?” Gorazd Korošec tako na 75 straneh z različnih ravni analizira, za kaj gre pri vsem tem “korona cirkusu” in ideji “cepljenja” ter kaj nas približno čaka, ko bo cela zadeva čez tri do pet let približno mimo.
Glede na odzive, ki so se že začeli, tudi na najvišji ideološki ravni, najbrž lahko rečemo, da bo ta knjiga ena najpomembnejših knjig tega leta pri nas.
Napoved knjige z razširjenim Uvodnikom Gorazda Kocijančiča z naslovom “Kaj bi storil Sokrat?”, je tule:
Kaj pomeni živeti, kaj biti živ? Kaj pomeni živeti dobro, biti dobro? Kaj je znanje, kaj pamet? Kaj je ekologija, kaj ekonomija? Kaj je svoboda, kaj demokracija? Kaj je naša prihodnost?
Današnji čas nas je primoral, da se vračamo k tem osnovnim vprašanjem – čas, ko je možno izumrtje naše vrste, saj trenutni prevladujoč model znanja, ustvarjanja »bogastva« in »predstavniške« demokracije krši planetarne meje, pravice raznolikih vrst, s katerimi si delimo ta planet, kot tudi človekove pravice in svoboščine večine ljudi. Čas, v katerem 1 % upravlja z bogastvom in močjo, s katerim lahko uniči naš planet in naša skupna življenja, brez kakršnekoli odgovornosti ali posledic za svoja dejanja. Iznašli so namreč inovativne načine ustvarjanja iluzij – iluzij o ločenosti človeka od zemlje in 1 % od preostale družbe, kot da ne bi delili skupnih dobrin in skupne prihodnosti.(…)Izgubljamo raznolikost kultur in jezikov in s tem našo domišljijo. Družbeno nasilje in dezintegracija se pojavljata vsepovsod, ekonomska polarizacija in neenakosti pa se poglabljajo. Vse družbe se soočajo s krizo demokracije, medtem ko Veliki denar zlorablja procese predstavniške demokracije in se volitve uporabljajo za razdvajanje ljudi skozi sovraštvo in strah. Pozornost javnosti preusmerjajo stran od pravih vzrokov za negotovost in s tem ljudem preprečujejo, da bi se organizirali in ukrepali za zaščito planeta, za obnovo družb ter si povrnili svojo vlogo v svojih gospodarstvih in demokracijah.
več v Knjigi Ena Zemlja, eno človeštvo proti 1 % indijske fizičarke, filozofinje ter okoljske aktivistke Vandane Shiva, dobitnice alternativne Nobelove nagrade, ki prinaša poglobljeno študijo o (pre)vladujočem ekonomskem sistemu, ki nas je pripeljal na rob izumrtja človeške vrste. Kritiko enoumja in mehanicističnega pogleda na svet, ki nam ga vsiljuje »Veliki denar« (Big Money), podaja skupaj z nauki ekologije. Delo je neprecenljiv prispevek k svetovni razpravi, ki je nujno potrebna – razpravi o krivicah današnje ureditve in o izgradnji nove, trajnostne družbe. Knjiga je poziv vsem ljudem, ki nam je mar za okolje in prihodnost človeštva, da se združimo in zahtevamo povrnitev pravice, da živimo svobodno, mislimo svobodno, dihamo in jemo svobodno.
“Neumnost je nevarnejši sovražnik dobrega kot zloba. Lahko je protestirati proti zlu; mogoče ga je izpostaviti in po potrebi preprečiti z uporabo sile. Zlo tudi vedno nosi v sebi zametek lastne subverzije, saj za seboj pušča v ljudeh vsaj občutek nelagodja. Pred neumnostjo pa smo brez obrambe. Niti protesti niti uporaba sile tukaj ne dosežejo ničesar; razlogi naletijo na gluha ušesa; v dejstva, ki so v nasprotju z predsodki, preprosto ni treba verjeti – v takih trenutkih postane neumna oseba celo kritična – in ko so dejstva neizpodbitna, so le odrinjena kot nepomembna, kot naključna.
Pri vsem tem je neumen, v nasprotju z zlonamernim, povsem samozadovoljen in se zlahka razdraži in postane nevaren z napadom. Zato je potrebna večja previdnost kot pri zlonamernem. Nikoli več ne bomo poskušali neumnega človeka prepričati z razlogi, saj je nesmiselno in nevarno.
Če želimo vedeti, kako premagati neumnost, si moramo prizadevati razumeti njeno naravo. Tu je gotovo, da v bistvu ne gre za intelektualno napako, ampak za človeško. Obstajajo ljudje, ki so izjemno okretnega intelekta, a neumni, in drugi, ki so intelektualno precej dolgočasni, a vse prej kot neumni. To odkrijemo na naše presenečenje v posebnih situacijah. Vtis, ki ga človek pridobi, ni toliko, da je neumnost prirojena napaka, ampak da so ljudje v določenih okoliščinah neumni oziroma da dovolijo, da se jim to zgodi. Nadalje ugotavljamo, da ljudje, ki so se izolirali od drugih ali živijo v samoti, to pomanjkljivost manifestirajo manj pogosto kot posamezniki ali skupine ljudi, ki so nagnjeni ali obsojeni k družabnosti. In tako se zdi, da je neumnost morda manj psihološki kot sociološki problem. Je posebna oblika vpliva zgodovinskih okoliščin na človeka, psihološki spremljevalec določenih zunanjih razmer.
Ob natančnejšem opazovanju postane očitno, da vsak močan vzpon moči v javni sferi, pa naj bo to politične ali verske narave, okuži velik del človeštva z neumnostjo. Zdi se celo, da je to tako rekoč sociološko-psihološki zakon. Moč enega potrebuje neumnost drugega. Proces, ki tukaj deluje, ni ta, da posebne človeške sposobnosti, na primer intelekt, nenadoma atrofirajo ali odpovejo. Namesto tega se zdi, da so ljudje pod močnim vplivom naraščajoče moči prikrajšani za svojo notranjo neodvisnost in bolj ali manj zavestno, opustiti vzpostavitev avtonomnega položaja do nastajajočih okoliščin. Dejstvo, da je neumen človek pogosto trmast, nas ne sme zaslepiti pred dejstvom, da ni neodvisen. V pogovoru z njim se tako rekoč začuti, da sploh nimaš opravka z osebo, ampak s slogani, besedami in podobnim, ki so se ga polastili. Je pod urokom, zaslepljen, zlorabljen in zlorabljen v samem svojem bitju. Ko bo tako neumno orodje, bo neumna oseba sposobna tudi kakršnega koli zla in hkrati ne bo mogla videti, da je zlo. Tu se skriva nevarnost diabolične zlorabe, saj lahko to enkrat za vselej uniči človeka. V pogovoru z njim se tako rekoč začuti, da sploh nimaš opravka z osebo, ampak s slogani, besedami in podobnim, ki so se ga polastili. Je pod urokom, zaslepljen, zlorabljen in zlorabljen v samem svojem bitju. Ko bo tako neumno orodje, bo neumna oseba sposobna tudi kakršnega koli zla in hkrati ne bo mogla videti, da je zlo. Tu se skriva nevarnost diabolične zlorabe, saj lahko to enkrat za vselej uniči človeka. V pogovoru z njim se tako rekoč začuti, da sploh nimaš opravka z osebo, ampak s slogani, besedami in podobnim, ki so se ga polastili. Je pod urokom, zaslepljen, zlorabljen in zlorabljen v samem svojem bitju. Ko bo tako neumno orodje, bo neumna oseba sposobna tudi kakršnega koli zla in hkrati ne bo mogla videti, da je zlo. Tu se skriva nevarnost diabolične zlorabe, saj lahko to enkrat za vselej uniči človeka. Neumen bo tudi sposoben kakršnega koli zla in hkrati nesposoben videti, da je zlo. Tu se skriva nevarnost diabolične zlorabe, saj lahko to enkrat za vselej uniči človeka.
Vendar na tej točki postane povsem jasno, da lahko le dejanje osvoboditve, ne pouk, premaga neumnost. Tu se moramo sprijazniti z dejstvom, da je v večini primerov pristna notranja osvoboditev mogoča šele, ko jo sprocesira zunanja osvoboditev pred njo.
Do takrat moramo opustiti vse poskuse, da bi neumno osebo prepričali. To stanje pojasnjuje, zakaj so v takih okoliščinah zaman naši poskusi, da bi izvedeli, kaj v resnici mislijo ‘ljudi’ in zakaj je v teh okoliščinah to vprašanje tako nepomembno za človeka, ki razmišlja in deluje odgovorno. Beseda Svetega pisma, da je strah pred Bogom začetek modrosti, izjavlja, da je notranja osvoboditev ljudi, da bi živeli odgovorno življenje pred Bogom, edini pravi način za premagovanje neumnosti.»Vendar te misli o neumnosti ponujajo tudi tolažbo, saj nam popolnoma prepovedujejo, da bi večino ljudi v vseh okoliščinah imeli za neumne. Res bo odvisno od tega, ali oblastniki pričakujejo več od neumnosti ljudi kot od njihove notranje neodvisnosti in modrosti.”
-Dietrich Bonhoeffer, from ‘After Ten Years’ in Letters and Papers from Prison (Dietrich Bonhoeffer Works/English, vol. 8)
Tekst je povzetek tem, napisanega trem prijateljem in sodelavcem v zaroti proti Hitlerju...
Dr. Mattias Desmet je profesor klinične psihologije, ki je podrobno pojasnil, kakšna je razlika med klasično diktaturo in totalitarnim sistemom. Iz tega vidimo, da drsimo globoko v totalitarni sistem, katerega značilnost so hipnotizirane množice, ki so padle v hipnozo, ko jih je oblast do kosti prestrašila in jim potem ponudila trivialno rešitev problema, s katero se v odsotnosti strahu ne bi strinjali. Pojasni, kaj se zgodi, ko v totalitarnem sistemu opozicija utihne, in kako oblast postane zverinska, tako da s pomočjo hipnotiziranih množic izvaja nepredstavljive zločine. V takem času je še posebej pomembno, da se oglašajo disidenti, ki sicer ne morejo preprečiti hipnotiziranja množic, pač pa lahko odločilno pripomorejo k temu, da se hipnoza ne poglobi.
30% ljudi je v totalitarnem sistemu globoko hipnotiziranih
40% ljudi pasivno sledi hipnotizirani množici
30% ljudi poskuša kaj narediti, kaj reči… Ta skupina je zelo heterogena, a če bi se ti ljudje uspeli povezati in najti skupni imenovalec, bi bilo hipnoze množic v hipu konec.
Zelo dobrodošlo sporočilo kliničnega psihologa, ki ne vidi svoje naloge v tem, da pomaga neprilagojenim posameznikom, da postali konformni s hipnotizirano množico, kot smo lahko nedavno slišali govoriti znanega domačega kliničnega psihologa. Sam vidi svojo nalogo v osveščanju množic in v podpori tistih, ki postavljajo kritična vprašanja, ki so v totalitarizmu nezaželena, na njihove avtorje pa totalitarna oblast naščuva enoumno hipnotizirano množico.
To, kar zadnje leto doživljamo, se je intenzivno nakazovalo že leta pred trenutno kulminacijo. Leta navideznega miru in obilja v zahodnem svetu so nas zasanjala do te mere, da nismo bili sposobni videti širšega aspekta. Manipulacije, zlaganost in korupcija na vseh področjih bivanja od ekonomije, medicine do zgodovine itd. so bile prisotne včasih domala v isti meri kot danes. Tako živimo v dogovorjeni resničnosti z lovkami očitno na vseh področjih (znanstvena paradigma, farmacija, zdravstvo, ekonomija, ekologija, kjer se resnica vztrajno izkrivlja glede na interese vladajočih). Smo v sistemu, ki že tisočletja temelji na izkoriščanju civilizacije, čeprav je sam izpet, prazen, izčrpan, civilizacija pa v zatonu. Da bi razumeli trenutno dogajanje na planetu, je pomembno privzeti, da se našo civilizacijo dejansko upravlja mimo mehanizmov upravljanja na nivoju države tj. vlade, parlamenta, različnih ustanov.
Če naštejemo le nekaj takih mehanizmov upravljanja: – prikrivanje prave zgodovine, – načrtno netenje vojn in gospodarskih kriz, – nadzor nad naravnimi resursi in hrano, znanjem ter informacijami (mediji so zelo močen mehanizem nadzora in upravljanja s prognoziranjem in usmerjanjem dogodkov), – vzpostavitev dogmatičnih sistemov zastraševanja, – monoteistične religije, – spodbujanje razrasta ideologij za razdvajanje ljudi (npr. ideološke politične stranke. Mehanizem vsake ideologije je naslednji: deli in vladaj, deli in obvladuj), – indoktrinacija skozi šolske sisteme, – kreditno-finančni sistem s prefinjeno in prikrito obliko suženjstva. – mehanizem genocida: alkohol, cigarete, droga, gensko spremenjena hrana in hrana proizvedena z FFS ter farmacija,
Razlog za stanje družbe je zgolj v skladnosti naše stopnje kvalitetne vključenosti vanjo. Torej tu ni dvoma, privzemimo preskrbljenost z zdravo hrano, vodo … v lastno pristojnost kot priložnost povezovanja pravih stvari, pravih ljudi, na pravem mestu in ob pravem času. Največja zmaga, ki jo lahko dosežemo, je, da premagamo SEBE, lastno inertnost, obotavljivost, neodločnost in strah, za resnični napredek v iskrenem sprejemanju sebe kot tudi sveta, v katerem smo, vključno z vsemi packami.
Vabljeni na branje 4. številke revije 5D, ki je pravkar izšla. V njej je na 27. strani tudi moj članek z naslovom: “HRANA JE POSTALA SINONIM ZA VARNOST V ČASU VEDNO VEČJE NEGOTOVOSTI”. SCAN članka tudi v priponki
Svetovni dan lokalizacije ali WLD (20. junij 2021) je proslavljanje nastajajočega svetovnega gibanja za lokalizacijo, ki si prizadeva obnoviti pripadnost skupnosti in ljudem in okolju prijazne ekonomije, s poudarkom na lokalnih prehranskih verigah.
V letu 2021 med 15. majem in 20. junijem se bo po vsem svetu odvila vrsta dogodkov v živo in na spletu. Sodeluje 25 držav na 6 kontinentih. V Sloveniji bomo na zemljevid dneva lokalizacije vpisali dogodek na tržnici v Stražišču, ki ga organiziramo v sestavi Društvo Sončni grič, Društvo Ognjič, Društvo Sorško polje in Konzorcij za samooskrbo Slovenije
Poleg klasičnega programa Stražiške tržnice in Skupinskega naročanja hrane OSKRBOVALNICA Posvoji kmeta bosta tokrat gostovali ekipa Nakupujmo skupaj, ki bo z ponudbo Zadruge Zemlja in Morje obogatila običajno ponudbo z morskimi sadeži in ekološkim primorskim refoškom.
Zvrstila pa se bodo naslednja predavanja
1.SAMOMOOSKRBA ZA PREHRANSKO IN ZDRAVSTVENO VARNOST TER NACIONALNO SUVERENOST od 16. do 17,45. ure predavanje Marjana Kogelnika
Zakaj lokalna Samooskrba? Zakaj raje ne uvažamo hrane in proizvajamo kaj drugega? Kako do prehranske samooskrbe? Skupnostno podprto kmetijstvo odgovor na uničujoče globalistične trende, ki izziv lokalne samooskrbe rešuje z neposredno prodajo znanim naročnikom. Predstavitev koncepta Oskrbovalnica Posvojite kmeta – Skupinsko naročanje hrane
2. KRATKA PREDSTAVITEV WORLD LOCALIZATION DAY – SVETOVNI DAN LOKALNIH EKONOMIJ (20. junij 2021) Marjana Kos https://youtu.be/MpNcSxfuecU
Dogajanje v tednu od 14.-20. junija je posvečeno nastajajočemu svetovnemu gibanju, ki si prizadeva obnoviti lokalne skupnosti ter ljudem in okolju prijazne ekonomije, s poudarkom na lokalnih prehranskih verigah.
3. KAKO ČIM PREJ DOSEČI CELOSTNO SAMOOSKRBO? ob 18. uri predavanje Sanje Lončar (3. priponka)
Velike težave globalnega sveta lahko v veliki meri rešimo lokalno. Kaj lahko storimo za večjo prehransko samooskrbo v času ko živila postajajo vse dražja? Kako s povezovanjem, medgeneracijskim sodelovanjem in sobivanjem rešimo številne izzive današnjega časa. Kako izboljšamo svojo zdravstveno samooskrbo v luči pandemije, ki ji še ni videti konca.
STRAŽIŠKA TRŽNICA
Poleg klasičnega programa Stražiške tržnice se bodo od 17 ure do 19 ure na predstavitveni stojnici predstavili pridelki in izdelki zadruge Zemlja in Morje ter na ta način obogatili običajno ponudbo.
Kot spremljevalni program pri rednem prevzemu naročenih izdelkov v okviru skupnostnih nakupov bo predstavljeno delovanje Konzorcija za Samooskrbo Slovenije.
Tokrat bosta z nami ekipa projekta Nakupujmo skupaj in Zadruga zemlja in morje s ponudbo češenj, školjk, sardel, eko vina s primorske in še kaj zanimivega se bo našlo na njihovi stojnici
Silva Keršmanc nas bo pocrkljala z jagodami
EKO kmetija Piškur je ponudbo EKO špargljev obogatila z jagodami
Kmetija Pr`Jeprškmu bo ponudila šparglje s Sorškega polja
Na tržnico se vračajo izdelki iz kozjega mleka
Na stojnici Amaranta bo prisotna Fanči Perdih, ki vam bo svetovala o posevkih za sadike in vrt, ter odgovarjala na vprašanja povezana z vrtom in sejanjem poljščin
Eko kmetija Pavlič ima na zalogi še nekaj odličnih jabolk topaz in opal ter jabolčni čips in suho sadje, ponudbo pa je dopolnil še z Renskim rizlingom in Bizeljčanom
Naročene suhe fige, kivije, slive, kakije, jabolka in hruške, Eko kmetija Marima, boste prejeli po pošti.
Ko ima človek na svojem območju cenovno dostopno in dobro hrano, se počuti varno in prizemljeno. Ni bojazni zase, za svoje bližnje in za sočloveka, lahko je produktiven in navdihnjen. Suverenost in državna varnost je tesno pogojena s prehransko samooskrbnostjo, da se pridela hrano za državljane doma lokalno in tako nudi na tisoče delovnih mest, ne pa da smo odvisni od uvoza hrane. Tu se ustvarja bazo za naprej. Tako pa smo kot država odvisni samo od drugih in znotraj meja poskušamo ustvarjati rešitve brez podlage. Rešitve, pri katerih bodo eni vedno profitirali, drugi pa trpeli.
Pomeni pozabljenje glede izvora in originalnosti osnovnih živil tudi uvod do razkroja in distopije družbe ?
Zgodbe o živilih, lokalnih in tradicionalnih so vendar del naše identitete, del preživetvenih strategij in tudi del naše kulture. Te zgodbe združujejo tradicijo, kulturo, preteklost in sedanjost Opomniti zatorej velja ne le na spervertiranost naših okušalnih brbončic, pač pa tudi na očitno dejstvo, da smo kot bitja narave očitno povsem spervertirali vse naše čute in ne le sposobnost okušanja. Živilska industrija je neskončno domiselna. Vsako leto ponudi okoli 30.000 novih izdelkov, v povprečju več kot 600 na teden in mi smo le te pripravljeni sprejeti in zamenjati tradicionalna in izvorna živila za bedne približke in nadomestke Če vzamemo živost živil kot merilo, je gotovo več kot polovica vsega kar se prodaja v naših supermarketih le pogojno užitno. Izpostavljeni smo nezdravi hrani, živilom, ki so bila tretirana s pesticidi in herbicidi, hrani v mikrovalovni pečici in najizraziteje pa teh, ki jim vse bolj primanjkuje mineralov. Stanje se samo še slabša. Zato večina ljudi potrebuje dodatke mineralov, ne glede na to, ali gre za vegane ali pa če jedo meso. Zemlja je narejena iz mineralov. Naše telo je sestavljeno iz mineralov. Minerali aktivirajo vse katalizatorje encimskih reakcij v telesu. Aktivirajo vitamine. Aktivirajo vse organske strukture in so pravzaprav osnova vseh organskih in celičnih struktur telesa. Minerali so graditelji sistema. Brez bistvenih mineralov in mineralov v sledovih ne bi mogli preživeti. Od skupno 90 mineralov je približno 23 ključnih mineralov, vključno s 16 glavnimi minerali in 7 minerali v sledovih. Ti so potrebni, da telo deluje na najvišji ravni, da bi lahko dobili ustrezno mineralizacijo na znotrajcelični ravni. Ena od težav, s katero smo se začeli srečevati v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja, je rastlinska bolezen zaradi degradacije in denaturiranja tal. Na primer siva pika na ovsu, ki kaže na pomanjkanje mangana, ali bolezen rozet na sadnem drevju zaradi pomanjkanja cinka. Bistvo je, da rastline potrebujejo pravilno prehrano, in ko je ne dobijo, so nagnjene k boleznim – tako kot ljudje. Le Bakterije in glive pa imajo encime, ki razgradijo mineralno in organsko komponento zemlje in naredijo hranila rastlini dostopna. Rastline za zdravo rast in naravno odpornost potrebujejo vsa hranila in ne le 3 ali 8 ali 12 ali 42. Vse zemlje sicer imajo bogastvo vseh hranil. Kar pa manjka, je biologija v zemlji, ki hranila pridobiva in omogoča njihovo kroženje. Če rastlina raste v naravno rodovitni zemlji, bogati z mikroorganizmi in mikorizo, ki jo hranijo, dobi vsa potrebna hranila, minerale in elemente. Zato lahko izdela vse spojine, ki jih potrebuje za svojo rast in obrambo. Z mikroorganizmi bogata in živa prst je produkt življenja in daje življenje. No, to velja za naravo, ki ni prišla pod roke človeku. V iz leta v leto orani, prekopani, z umetnimi gnojili gnojeni in s pesticidi obravnavani zemlji mikorize in življenja mikrobov ni. Žal smo v času samostojne Slovenije uničili preko 100.000 ha njiv, v zadnjih desetih letih pa nam je propadlo 13.000 malih kmetij, še vedno nadaljujemo z množično uporabo agrokemičnih sredstev, v monokulturah uvajamo nove tuje patentirane hibride, izumira nam kulturna dediščina starih sort.
V teh prelomnih časih, ko korona prizadene skoraj vse in vsakogar, so med prizadetimi tudi ekološki kmetje. Tem je s svojo prizadevnostjo, da nam nudijo kakovostno hrano, najbolj kraten dostop do prodaje
Model skupinskega naročanja živil je tako eden vzhajajočih trendov, ki izziv lokalne samooskrbe rešuje z neposredno prodajo kmetov znanim naročnikom
Zasnovan je kot priložnost za iskanje sinergij in sodelovanja med kmeti in potrošniki za doseganje situacije vzajemnega zadovoljstva in varnosti.
PREDNOSTI ZA POTROŠNIKA – KUPCA: – lažji dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov – nizka cena – neposreden stik s ponudnikom – možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih – možnost dodatnih izobraževanj – medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici
PREDNOSTI ZA KMETA – PONUDNIKA: – možnost prodaje večjih količin pridelkov in izdelkov – ni odpadka oziroma je zelo majhen – zagotovljena poštena cena – neposreden stik s kupcem vpliva na nadaljnje naročanje – možnost boljšega načrtovanja pridelave – medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici – možna izmenjava avtohtonih semen in informacij z ostalimi ponudniki
Spomin na tiste originalne, nepotvorjene in prvinske okuse sadja in zelenjave iz časa, ko živilsko – kmetijska in predelovalna industrija še ni uspela povsem likvidirati naravne hrane, je morda še živ, sicer pa ga dajmo obuditi.
Čas po koronski krizi je namreč čas nove paradigme, obujanja zaupanja in sodelovanja, ki pa je pogoj, da se omenjeni model lahko prime in obdrži na daljši rok. Današnja kriza, z vsemi izzivi, ki jih prinaša, od nas zahteva, da začnemo v miselni in čustveni razsežnosti ustvariti vizijo prihodnosti. Če ne bomo sami s svojo vizijo zapolnili našega miselnega in čustvenega prostora, nam ga bo zapolnila kolektivna zavest. Ta pa je v tem trenutku, milo rečeno, temačna, polna strahu in drugih negativnih misli in čustev. Ustvarimo vizijo življenja v prihodnosti
INTERVJU ZA RADIO PRVI: Marjan Kogelnik (organizator in pobudnik skupinskih naročanj hrane) ter Marjan Natek ( agronom in ponudnik hrane v skupinskem naročanju) Ideal samooskrbe prebivalstva je, da bi se lahko vsi prehranili s kmetijskimi pridelki iz svoje bližnje okolice. V Sloveniji sami pridelamo 74 % žit, 44 % zelenjave in 30 % sadja. Samooskrbo bi lahko povečali, če bi se med seboj učinkovito povezovali pridelovalci hrane in potrošniki.
Intervju oz. oddajo Prvi na obisku lahko poslušate na https://radioprvi.rtvslo.si/2021/04/prvi-na-obisku-282/
“DNA s svojimi navodili je odvisna od mineralov v sledovih, da ohrani lastno integriteto in se pravilno kopira. Medtem ko zamenjava celic v človeškem telesu traja do sedem let, mora vsaka nova celica kopirati nadomeščeno in telo na dan ustvari približno 20 milijonov novih celic. Kot bi lahko pričakovali, ko nam primanjkuje gradnikov iz mineralov v sledovih, imajo kopije celic težave. Trenutno je za vsako kopijo naše DNA zabeleženih štiriinštirideset mineralov v sledovih. Vsak od teh mineralov zagotavlja posebno in vitalno funkcijo pri vzdrževanju optimalno angažiranega fizičnega telesa. Minerali v sledovih so potem dobesedno: gradniki DNK ORMUS MINERALI Medtem, ko številne reference govorijo o pomanjkanju mineralov v naših živilih, je odlična novica, da je Ormus, zbran iz morske vode ali rekonstituiranega morja iz morske soli, mineralni dodatek v enostavni absorpcijski ionski obliki! Ormus sicer lahko pridobivamo tudi iz zemlje, rastlin in kovine. Ormus naj bi v strukturi mineralov nosil tudi stanje M (metafizično stanje) mineralov, ki je opisano kot edinstven duh, elementarna življenjska sila. M State predstavlja ekstremno metafizično prepričanje o duhovni povezavi z VSE (virom). DNK vsebuje minerale. Dejansko pa minerali sestavljajo približno 4% telesa – približno 5 kilogramov. Koristna sprememba po zaužitju prehranskih mineralov Ormus vključuje merljivo povečanje slik Aure in scanov možganov leve in desne poloble. Večina poroča, da se po Ormusu počutijo bolje. Verjame se, da Ormus zagotavlja visoko kakovostno in energijsko prehrano, s čimer oskrbuje celotno telo do ravni vaše DNK. Ko se Ormusova prehrana poroči z zavestnim zavedanjem vašega načina bivanja, lahko pride do duševne spremembe, ki omogoča vašim čutom in sposobnostim, da živijo to resnico: “Vrnil sem se; nadzorujem; dobro sem od znotraj” Redko je omenjeno, da Ormus kot orodje pomaga olajšati Veliko delo pri dvigovanju ravni zavesti. Tisti s čistim srcem, ki v osebnem življenju iščejo VELIKO DELO, pogosto poročajo, da imajo koristi od teh snovi. Tisti, ki jim ego ne bo pustil videti, se lahko sčasoma zavejo Božanskega v vseh stvareh in počasi začnejo VELIKO DELO na sebi. Na koncu ne pozabite, da je VELIKO DELO stalna osebna pot do boljšega znanja in vedno večjega zavedanja o božanskem v vseh stvareh. Mnogo ljudi, vključno z osebami, ki nenehno raziskujejo, verjame, da Ormus izboljšuje naše življenje in pomaga ohranjati dobro v nas. Uporaba Ormusa v skladu z zgodovino, ki je segala do Mojzesa, pomaga dvigniti duhovno entiteto v vsakem izmed nas, da bi upali na bolj harmonično in civilizirano človeštvo.” Povzeto po Chriss Emmons
Moramo se opolnomočiti in dobiti nazaj našo moč, se zavedati, kdo smo in kaj želimo, to pa lahko storimo v stiku z naravo, z našimi primarnimi kodami. V kolikor pričnemo odgovornost za lastna zdravje in življenje vsaj postopoma prevzemati nazaj nase, s tem odvzamemo moč in vpliv tistim, ki jim dopuščamo, da nas vodijo. Morda imamo ta trenutek ravno zgodovinsko priložnost, da se opolnomočimo.« Pri vsem tem pa nam lahko pomaga prav vse, fizični stik z zemljo, bosonoga hoja, kopanje v naravnih vodah, razne dihalne tehnike, ozemljevanje, varno izpostavljanje soncu, ter seveda, če se vrnemo na začetek naše zgodbe, tudi uživanje zdravilnih sokov dreves.
Vsi današnji viri gojene in rejene hrane so bili nekdaj divji. Ko je človek pred okoli 10.000 leti začel gojiti rastline in rediti živali, je prišlo do tkim. »neolitske revolucije«, ki je pomenila bistven preobrat v življenju človeštva. Postopno je začelo prehajati od lovsko-nabiralniškega načina življenja k poljedelsko-živinorejskemu in novi, vse bogatejši prehranski viri so začeli vse bolj nadomeščati divje vire, dokler niso povsem prevladali. To je prineslo tako prednosti kot slabosti, kar je dolga zgodba zase. Zanimivo je, da še danes ponekod po svetu obstajajo lovsko-nabiralniška ljudstva ali vsaj njihovi najbližji potomci, ki jim ne poljedelstvo ne živinoreja nista bila pogodu in raje živijo Naravo. »Divja hrana« je še vedno – kot pred desettisočletjem – vsenaokoli nas. Dobesedno hodimo po njej. Toda zakaj bi v današnjem času (pre)obilja jedli osat in plevele? Prav zaradi obilja industrijsko pridelane ter predelane hrane, ki nima več izvorne prehranske moči. Celo doma in ekološko pridelana hrana je v primerjavi z užitnimi divjimi rastlinami nekoliko »razvajena«, prehransko in po intenzivnosti okusov pa je šibkejša. Zato je za poživitev običajne prehrane in splošnega počutja zelo dobrodejno, da užitne divje rastline vključimo v vsakodnevno prehrano. Ni potrebe, da bi jedli samo ali pretežno divje, saj že delno civilizirane jedi – torej z različnimi gojenimi in rejenimi dodatki – začnejo odstirati novo prehransko vesolje. Veselje, ki ga medtem porajata vzpostavljanje (sicer nikoli pozabljene) vezi z naravo in občutek dvigajoče se fizične in psihične moči se zdi brez konca. Tako kot spoznavanje, raziskovanje ter uporaba užitnih divjih rastlin. Pri nas raste okoli 3500 vrst rastlin, od katerih je velika večina – vsaj okoli dve tretjini – tako ali drugače uporabna za prehrano in zdravilske namene. Uporabljamo jih kot zelenjavo, začimbna zelišča, plodove pa enako in še kako drugače kot gojeno sadje, ki je izšlo iz njih. Pri nekaterih rastlinah so uporabni tudi podzemni deli in semena. Priprava jedi Tako divja zelenjava kot plodovi, sploh pa samonikle začimbnice omogočajo srečanje z močnimi okusi ter neznanimi aromami in zato glede tega predstavljajo kulinarični svet zase. Nekatere rastline so lahko osnova povsem divjih jedi, na primer kurja črevca v solati. Bolj običajno pa z njimi pripravljamo »napol civilizirane« jedi, za katere uporabimo še sestavine rastlinskega in živalskega porekla iz pridelave oziroma reje. Najprimerneje je, da uporabimo le osnovne, enostavne sestavine (riž, krompir, gojena zelenjava, stročnice, slanina, jajca …) in smo pozorni na to, da divje sestavine pridejo do izraza v jedi tako po izgledu kot okusu. Ponavadi sploh zahtevajo dodatek maščobe ali/in beljakovin, saj s tem ublažimo grenak ali/in trpek okus številnih rastlin. Mlade zelenjavne dele uporabimo surove v solatah in za smutije. Starejše skuhamo kot blitvo ali pripravimo kot špinačo. Divja zelenjava je odlična za juhe, enolončnice in rižote. Z aromatičnimi in grenkimi rastlinami pripravljamo frtalje in druge jajčne jedi. Skoraj vse se okusno obnesejo v jedeh s krompirjem ali stročnicami. Poleg tega z njimi pripravimo namaze in zelenjavne zavitke. Divje začimbnice uporabljamo podobno kot gojena aromatična zelišča. Zrelo divje sadje jemo kar na licu mesta v naravi (borovnice, robidnice, maline, šmarno hrušico …), nekatere vrste pa so bolj okusne predelane (drnulje, mokovec, glog …) ali so sploh primerne le za predelavo in pripravo različnih shrankov (trnulje, češmin, jerebika, črni bezeg, šipek, lesnika, drobnica Torej pripravimo sokove, kuhane sadne omake, marmelade in džeme, želeje, sadni sir, kompote, divja sadna vina in kis, likerje … Vložimo jih v kis in v žganje. Posušene divje plodove uporabljamo za sadne čaje in za kompote. Plodovi z več sladkorja so primerni tudi za žganjekuho.
Prehranski in zdravilni pomen Užitne divje rastline izstopajo po vsebnosti rudnin, vitaminov, antioksidantov in drugih bioaktivnih snovi, ki jih v povprečju vsebujejo tri- do štirikrat več kot gojene rastline. Imajo krepčilen učinek na telo ter pomagajo izravnati prehranska neravnovesja, ki nastanejo zaradi »civilizirane« hrane, osiromašene zaradi intenzivnega gojenja in predelave. Omogočajo živahnejše počutje, po potrebi jih lahko uporabljamo za zdravilne namene glede na njihove zdravilne lastnosti. So superdivjahrana, ki bistveno obogati vsakdanji jedilnik. Plodovi, semena in podzemni deli so tudi vir sladkorjev, škroba, maščob in beljakovin.
NOVICE IZ DIVJINE
Pričujočo knjigo lahko beremo oziroma uporabljamo na več načinov, predvsem pa z njeno pomočjo raziščemo Divjino do te mere, da lahko vstopimo vanjo in jo znamo videti od znotraj navzven. Do te mere, da zlahka ugotovimo, da razlike med nami in Naravo ni. Nismo del nje, saj se s takim pogledom takoj izvzamemo iz celote, enako kot če rečemo, da smo eno z njo. Enostavno smo. Smo Narava. Ne eno, ne dvoje.
Novice iz Divjine so v knjižno obliko zaobjeta enodnevna delavnica Divja hra-na. Tako se je pač sestavilo, ker v tem bujnem pomladnem času ni bilo moč izvajatidelavnic. Niso le prostospisje na temo užitnih divjih rastlin, ampak komunikacija, vez z udeleženci delavnic, ki jih ni bilo. Udeležencev, namreč, ker so bili, vendar vsak na svoji strani svetovne pajčevine. Zato se nekatere vsebine na več mestih ponovijo, a vedno z nekoliko drugačnega zornega kota in v drugačni povezavi, podobno kot se na delavnicah pogosto ob neki drugi priložnosti vrnem na isto temo. Obenem je knji-ga nabiralniški priročnik za spoznavanje, nabiranje in pripravo vseh bistvenihspomladanskih užitnih divjih rastlin, ki nam pomaga, da se hitro znajdemo mednajpogostejšimi sorazmerno lahko razpoznavnimi divjinkami, ki rastejo tu okoli prav v času, ko je ponudba divje zelenjave na višku.
Rastline oziroma prispevki o njih so razporejeni po datumih, kot sva jih dan za dnem objavljala na fb-strani Nekaj divjega. Zato je hkrati dokument nekega časa, začet-ka prehoda v nov svet. Je povsem isti kot prej, vendar drugačen. Svet Rastlin. Ker vemo – gore so najprej gore, doline pa doline. Potem so zaradi nekega nedoumlji-vega vrtinca gore doline, doline pa gore. Ko se vrtinec umiri in poleže, so gore spet gore, doline pa doline. Iste, a drugačne, ker jih znamo videti takšne. Kot so, ne pa kot se zdijo. Ker vemo tudi, da je sredi vrtinca orkana, ki ruši in premetava vse, kar se mu znajde na poti, popoln mir.
V knjigi je zbranih 50 zaporednih objav na omenjeni fb-strani pa še dve dodatni zra-ven. Razporejene so po vrstnem redu po datumih, tako da ti precej natančno kažejo na to, kaj prav ta čas raste tu okoli. S pomočjo prav vsake od objav se lahko preprosto znajdemo v sprva uporno raznolikem, na videz nepreglednem rastlinskem kraljestvu, v katerem pa ne manjka med sabo si zelo podobnih rastlin. Pri spoznavanju tega pojava pomagajo osnove botanike, zato je knjiga obenem priročnik z osnovaminabiralniške botanike, za katerega ni treba imeti prav nič botaničnega predznanja.Ven se je pa že prijetno potruditi, ker šele ko hodimo med rastlinami, jih otipavamo, vonjamo in poskušamo – šele takrat jih zares vidimo.
V zaključnem delu knjige je pregledni povzetek tako knjige kot enodnevne de-lavnice z naslovomOsnove nabiralništva. V njem so poleg osnov sistematike rastlin-skega kraljestva in njenega praktičnega pomena zbrani nasveti za nabiranje in shra-njevanje ter pripravo osnovnih in temeljnih divjih jedi. Poudarjena sta tudi prehranski pomen užitnih divjih rastlin in pa drugačen pogled na strupene rastline oziroma kaj sploh pomeni njihova strupenost. Pregled zaključi seznam najpogostejših in za pre-hrano najpomembnejših užitnih divjih rastlin, tudi slanuš.
Knjigo zaokrožuje abecedni seznam imen vseh v knjigi omenjenih rastlin, tako slovenskih kot latinskih. Slednja v besedilih z le nekaj izjemami niso omenjena, so pa dobrodošla kot referenca za iskanje podatkov in dodatnih informacij o posameznih rastlinah v tuji literaturi in po spletu.
Podatki o knjigi Novice iz Divjine, pomlad 2020:*Format 16,5 x 23,5 cm, trda vezava, 284 strani.
