POVZETEK PREDAVANJA
Vzorci v vesolju in človeku
Luka Mancini
Namen tega predstavitvenega predavanja je bil odstreti osnovne oblikotvorne principe po katerih narava gradi in oblikuje samo sebe. Te oblike so številni značilni vzorci, ki se ponavljajo na vseh nivojih univerzuma od kozmične do atomske ravni. Pridobili smo dragocen širši vpogled v ustroj vesolja, narave in seveda nas samih. Posebej smo poudarili kako je vsak od teh principov in vzorcev dejansko tudi integralni del človeka – bodisi v naših telesih ali pa kot uporaben koncept v naših kulturah in družbah. Cilj predavanja je na racionalnem in emocionalnem nivoju dojeti neločljivost človeka od narave. Človek je mikrokozmos, pomanjšan model vesolja, njegovo telo pa je tempelj.
Fiziki se trudijo odkriti najmanjši, osnovni delec vesolja pri čemer uporabljajo ogromne trkalnike delcev in jih razbijajo na vedno manjše “gradnike”, ki so izrazito nestalni in jih je težko detektirati. Predavanje postavlja hipotezo, da je morda bolj inteligentno usmeriti svoj fokus na vzorce vesolja, ki se kažejo kot strukturne konstante prisotne na vseh ravneh.
Cilj predavanja je bil osnovno spoznavanje šestih oblikotvornih principov in šestih konkretnih vzorcev v vesolja in človeku. Vsak od teh 12 principov ali vzorcev je bil predstavljen na zgoščeno jedrnat način. V pripravi, ali že realizirana, pa so posebna predavanja kjer se vsakemu principu ali vzorcu posvetimo res v detajle.
Predstavili smo naslednje oblikotvorne principe:
ter naslednje konkretne vzorce narave: geometrijski liki, spirale, zlati rez in fibonaccijeva serija števil, viličenje, torus in jin jang simbol. Vsi ti principi in vzorci se med seboj tudi prepletajo, kajti vesolje je kot hologram in zdi se, da vse obstaja v vsem.
Valovanje je ritmični tok energije, ki se širi v vseh smereh ali v določeni smeri. Gre za tip vibracije. Vibracija je “energija s frekvenco”. Najlepša analogija za razumevanje valovanja je gladina morja, ki venomer valuje, tako kot valuje vse v univerzumu. Atomi vibrirajo, oscilirajo in valujejo. Nič ni nikoli primiru. Energija vibracije morskega vala določi kje in kako se bodo gibale vse kapljice vode, kar pomeni, da valovanje pravzaprav oblikuje, organizira materijo. Vibracija je potemtakem oblikotvoren proces kar nazorno pokažejo kimatični vzorci, kjer se pesek posut na ploščo, ki jo zanihamo z zvočnim valovanjem, organizira v geometrične vzorce.
Vzorec je nekaj kar se ponavlja. En ali več elementov, tvori enoto vzorca. Ponavljanje ali repeticija je eden osnovnih principov vesolja in ima nekaj izjemnih lastnosti. Omogoča številčnost in slednja omogoča manifestacijo povsem novih kvalitet, ki v posamičnem elementu niso prisotne. Primerjajmo eno drevo, dlačico, travico, vodno molekulo z gozdom, s kožuhom, travnikom in oblakom … Jablana ne rodi le enega jabolka ampak na stotine jabolk. V naravi je moč v številčnosti istega “vzorca”. Pomislimo kakšna moč je v mravljah, ki delujejo kot skupina.
Podrobnejše opazovanje nam razkrije, da je živimo v geometričnem vesolju, kar so na svoj način ugotavljali že naši prednamci skozi veščino svete geometrije, ki je metafora za red v vesolju. Z načrtovanjem geometrijskih risb poustvarjamo “korake stvarjenja”. Narava pri manifestaciji svojih vzorcev in oblik teži k enakomerno, torej urejeno organiziranim elementom, ki se oblikujejo v osnovne geometrijske like kot so krog, diada, enakostranični trikotnik, kvadrat, pentagon, pentagram in heksagon. Večina drugih kompleksnejših geometričnih oblik v naravi je kombinacija teh osnovnih likov.
Aksiomatika pomeni v kontekstu našega predavanja predvsem slednje. Imamo majhno število preprostih elementov ali pravil iz katerega lahko izpeljemo skoraj neskončno količino kompleksnih struktur, rezultatov … Primeri aksiomatskih sistemov so jezik oz. pisava, ter zapisovanje števil. Aksiomatska tehnologija je npr. mešanje barv na papirju in ekranu, ki zmore iz osnovnih barv sestaviti poljubne barvne odtenke. Najlepši primer aksiomatike pa je digitalni zapis informacij, kjer so vse slike in zvoki prevedene v binarno kodo “ničel in enic”.
Fraktalnost je vseprisoten oblikotvorni princip. Večina vzorcev, ki jih omenjamo je fraktalne narave, se pravi se pojavljajo v zelo sorodni obliki na različnih magnitudah obstoja. Česar v naravi nismo mogli opisati z evklidsko geometrijo, smo po zaslugi matematika Mendelbrota dekodirali s fraktalno geometrijo. Ko fraktal delimo na frakcije in te frakcije različnih nivojev delitev primerjamo med sabo, opazimo, da med njimi ni bistvenih sprememb. Zato je skala tako podobna gori, in nas kup snega na parkirišču lahko spominja na otok sredi oceana. Fraktalnost je tudi oblikotvorni princip živih bitij še posebej lepo viden pri viličenju rastlin.
Spiralni vzorec označuje naravni tok energije od stanja z visoko, do stanja z nižjo potencialno vrednostjo. Lep primer je gibanje tekočin ali zračnih mas, glavno gonilo te dinamike pa je gravitacija. Pri živih organizmih se rast dogaja po spiralnem vzorcu, na primer pri cvetovih rastlin in zavitih hišicah polžov in školjk. Spirala je lep simbol za evolucijo (človeške zavesti) in tudi kot model poteka časa, ki združi linearno in ciklično predstavo o času.
Zlati rez je oznaka za razmerje dveh delov, ki obstajata v posebnem dinamično asimetričnem odnosu drug do drugega. Večji del je v odnosu do malega dela v enakem razmerju kot seštevek obeh delov v odnosu do večjega dela. Matematiki lahko potrdijo posebnost zlatoreznega razmerja ki se mu narava ponavadi le uspešno približuje skozi t.i. Fibonaccijevo serijo števil. S slikovnimi primeri lahko tudi dokažemo, da je človeško dojemanje lepote obraza določeno z zlatoreznimi razmerji med deli obraza.
Viličenje je tipičen fraktalni vzorec in ga najdemo v “živi” in “neživi” naravi. Večina rastlin raste tako, da dele svojega telesa deli/cepi na manjše enote. Na primeru drevesa se deblo razdeli na več vej in te naprej do vedno manjših in mlajših. Hkrati so tudi strele in reke izjemno lepi primeri viličenja katerega bistvo je bržkone tok energije (tekočine, snovi, informacije) in njena enakomerna razporeditev po “okolici”. Viličenje je v obliki živčnega in krvožilnega sistema prisotno tudi v človeškem telesu.
Naš svet je svet “dvojnosti”, svet nasprotujočih parov kvalitet kot so svetloba in tema, privlačnost in odbojnost, toplota in hlad, moški in ženska … zato dualnost lahko obravnavamo kot poseben princip, posebej natančno pa dvojnost v smislu dinamike teh nasprotnih sil ponazarja simbolj jina in janga. Obe sili nista v konfliktu temveč se gibata kot plesni par, komplementarno, soodvisno in tvorita harmonično celoto – sta v dinamičnem ravnovesju.
Torus je kompleksen vzorec, za katerega bi lahko rekli, da je nekakšen celosten model toka energije v zaključenem sistemu. Nekateri fiziki menijo, da je celotno vesolje toroidni sistem.
Obliko torusa lahko opišemo kot obroč, nabolj zanimiv pa je “rogati” oz. stični torus. Tudi trkalnik v Cernu in fuzijski reaktor sta po obliki torusa. Mnogi plodovi npr. buče, jabolka so toroidne oblike.
Vabljeni ste h kontemplaciji oblik narave saj se v njih skrivajo prave modrosti in uporabne informacije za življenje. Se vidimo na naslednjih predavanjih.
