Najmogočnejši svetovni govor ni bil s strani politika, diktatorja ali filozofa. Napisal ga je igralec komedij Charlie Chaplin.
Celo življenje je moral BRITI norca iz sebe , da si je nabral avtoriteto in kredibilnost. Kredibilnost norca, igralca ki lahko zganja karkoli, pa mu gledalec vse odpusti, ker mu film s sproščanjem posmeha nudi občutek večvrednosti!
Ni vsakemu dopuščeno takšnega govora razširiti skozi film! Biti nad Holywoodom- korporacijo.
Samogovor, ki sledi, je eden od najbolj inspirativnih in ganljivih govorov v zgodovini filmske industrije. Zaradi njegove primernosti za naš čas, bi ga morali večkrat in redno čitat,
Film Charlija Chaplina Veliki diktator (1940) je oboje – komedija in bridka obsodba fašizma , za slednje so prav sedaj zelo godni pogoji. Osrednji lik je skromen brivec, ki se zaradi fizične podobnosti in pomote pri identifikaciji znajde v situaciji, ko se je prisiljen izdajati za diktatorja v filmu z gornjim naslovom. V zaključnem prizoru je povabljen, da prek radia spregovori ljudstvu.
V prevodu je besedilo naslednje
“Žal mi je, toda ne želim biti imperator – to ni moj posel – nikomur ne želim vladati ali ga podjarmiti. Vsakomur bi po možnosti rad pomagal, Judu, Nejudu, črncu, belcu. Vsi želimo drug drugemu pomagati, taki smo ljudje.
Želimo živeti ob sreči drugega, ne ob nesreči drugega. Nočemo sovražiti in prezirati drug drugega. Na tem svetu je dovolj prostora za vse in Zemlja je bogata in lahko preskrbi vse ljudi.
Živimo lahko svobodno in lepo življenje. Toda izgubili smo se.
Pohlep je zastrupil duše ljudi – v svet je postavil barikade sovraštva; s paradnim korakom nas je pahnil v bedo in prelivanje krvi.
Razvili smo hitrost, vendar smo postali nepokretni: stroji, ki dajejo izobilje, so nas pustili v pomanjkanju.
Naše znanje nas je napravilo cinične, naša bistroumnost pa trde in neprijazne.
Preveč mislimo in premalo čutimo:
bolj kot stroje potrebujemo človečnost;
bolj kot bistroumnost potrebujemo prijaznost in blagost.
Brez teh lastnosti bo življenje nasilno in vse bo izgubljeno.
Letalo in radio sta nas pripeljala bližje skupaj. Sama narava teh izumov kliče po dobroti v ljudeh, kliče po vsesplošnem bratstvu, po enotnosti nas vseh.
Moj glas celo zdaj dosega milijone po vsem svetu, milijone obupanih mož, žena in majhnih otrok, žrtev sistema, ki ljudi pripravi do tega, da mučijo in spravljajo v zapor nedolžne ljudi. Tistim, ki me lahko slišite, pravim: ‘Ne obupujte.’
Nesreča, ki je zdaj prišla nad nas, je le minljiv pohlep, zagrenjenost ljudi, ki se bojijo smeri človeškega napredka: sovraštvo ljudi bo minilo, diktatorji bodo pomrli in moč, ki so jo vzeli ljudem, se bo ljudem vrnila in dokler umirajo ljudje, svoboda ne bo umrla .
Vojaki – ne dajte se tem brezčutnežem, ljudem, ki vas prezirajo in vas zasužnjujejo – ki ukalupljajo vaša življenja, vam ukazujejo, kaj naj delate, kaj naj mislite in kaj naj čutite, ki vas dresirajo, vam predpisujejo hrano, vas obravnavajo kot živino, kot hrano za topove.
Ne dajte se tem nenaravnim ljudem, ljudem – strojem, z umom stroja in srcem stroja. Vi niste stroji. Vi niste živina. Ljudje ste. V svojih srcih premorete ljubezen do človeštva. Vi ne sovražite, le neljubljeni sovražijo. Le neljubljeni in nenaravni. Vojaki – ne borite se za suženjstvo, borite se za svobodo.
V 17. poglavju Svetega Luke je zapisano ‘božje kraljestvo je v človeku’ – ne v enem človeku, niti v skupini ljudi – ampak v vseh ljudeh, v vas. Vi, ljudje, imate moč, moč, da ustvarite stroje, moč, da ustvarite srečo. Vi, ljudje, imate moč, da naredite življenje svobodno in lepo, da iz življenja naredite čudovito pustolovščino. Torej, v imenu demokracije, uporabimo to moč – združimo se vsi. Borimo se za nov svet, spodoben svet, ki bo človeku dal možnost, da dela, ki vam bo dal prihodnost in starost in varnost. Z obljubljanjem teh reči so se brezčutneži dvignili na oblast, toda oni lažejo. Ne izpolnjujejo svoje obljube, nikoli je ne bodo. Diktatorji osvobodijo sebe, toda zasužnjijo ljudi. Borimo se zdaj, da izpolnimo to obljubo. Borimo se, da osvobodimo svet, da odpravimo ovire med narodi, da odpravimo pohlep, sovraštvo in nestrpnost.
Borimo se za razumen svet, svet, v katerem bosta znanost in napredek vodila do sreče vseh ljudi.
Vojaki – v imenu demokracije, združimo se vsi! …
Poglejte navzgor! Oblaki se dvigajo – sonce se prebija. Prihajamo iz teme v svetlobo. Prihajamo v nov svet. Prijaznejši svet, svet, v katerem se bodo ljudje povzpeli nad svoje sovraštvo, svoj pohlep in surovost.
Poglejte navzgor! Človekova duša je dobila krila – in končno je začel leteti. Leti v mavrico – v svetlobo upanja – v prihodnost, v veličastno prihodnost, ki pripada vam, meni in nam vsem. Poglejte navzgor! Poglejte navzgor!”
Charlie Chaplin
Ko sem se začel resnično imeti rad…
sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti
na pravem mestu in v pravem času,
in da je vse kar se dogaja pravilno –
od takrat dalje sem lahko miren.
Danes vem, da se to imenuje ZAUPANJE.
– Pokaži citirano besedilo –
Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem lahko spoznal, da so čustvena bolečina in trpljenje
za mene samo opozorila, da živim v nasprotju z lastno resnico.
Danes vem, da se to imenuje BITI VERODOSTOJEN.
Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem
in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast.
Danes vem, da se to imenuje ZRELOST.
Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem si prenehal krasti prosti čas,
in prenehal sem ustvarjati mogočne projekte za prihodnost.
Danes počnem samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost,
tisto, kar ljubim in kar ustvarja smeh v mojem srcu,
na moj lasten način in v mojem osebnem ritmu.
Danes vem, da se to imenuje ČAŠČENJE.
Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se osvobodil vsega, kar ni bilo zdravo zame,
od jedi, ljudi, stvari, situacij
in od vsega, kar me je vedno ponovno povleklo nižje, proč od samega sebe.
Na začetku sem to imenoval „zdravi egoizem“,
a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.
Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem prenehal imeti vedno prav,
tako sem bil manj v zmoti.
Danes sem spoznal, da se to imenuje PONIŽNOST.
Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se odrekel življenju v preteklosti,
in da skrbim glede prihodnosti.
Sedaj živim samo v tem trenutku, v katerem se vse začenja.
Tako živim danes in to imenujem ZAVEDANJE.
Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen.
Ko pa sem spet našel moči svojega srca,
je razum dobil pomembnega partnerja.
To vez danes imenujem MODROST SRCA.
Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav,
konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi,
ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj
in nastanejo novi svetovi.
Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.
Charlie Chaplin, sebi, za 70. rojstni dan
Celo življenje je moral norca iz sebe BRITI, da si je nabral avtoriteto in kredibilnost. Kredibilnost norca, igralca ki lahko zganja karkoli, pa mu gledalec vse odpusti, ker mu film s sproščanjem posmeha nudi občutek večvrednosti!
Ni vsakemu dopuščeno takšnega govora razširiti skozi film! Biti nad Holywoodom- korporacijo.
Poglejte samo francoski “La belle verte”, oz.Green Beautiful Zeleno lepo) iz leta 1996 http://www.youtube.com/watch?v=C5CmMm_SRpM. Ker preveč jasno prikazuje zablode sodobne družbe so se pristojni potrudili, da ne bi bil deležen pozornosti,. Pokaže nam, na kakšno množico neumnosti smo »priklopljeni« in kakšna svoboda je biti »odklopljen«. Film govori o planetu, kjer so ljudje že zdavnaj spoznali norost industrializacije in bojkotirali nepotrebne potrebščine, ki samo dušijo duha in onemogočajo razvoj človeških sposobnosti – televizorje, avtomobile, računalnike, čistila, ličila, zdravila itd. Film prikazuje idilično življenje teh ljudi in, kontrastno, norosti našega sveta. Je lep družinski film z nekaj humorja in fantastike, pa so mu blokirali distribucijo tako v Evropi kot ZDA. 15 let nazaj, zaradi prizora , ki predstavi bojkot dobrin kot dejanje osvoboditve in napredne zrelosti človeštva.