Kdo je Klaus Dona
Klaus Dona je umetniski kurator za Habsburg Haus of Austria. Je usposobljen
poznavalec različnih kultur, ki so se pojavljala skozi človeško zgodovino.
Pri tem je naletel na več artefaktov(predvsem od neznane predmajevske in
predkolumbijske civilizacije), ki nimajo logičnega razloga za obstoj. Se
dotika zelo pomembnega vprasanja o resnični zgodovini našega človestva,kdo
smo in kam gremo.
Na svojih potovanjih lani je muzejski kurator in raziskovalec starodavnih najdb iz daljne preteklosti Klaus Dona ponovno obogatil svojo zbirko z »nerazložljivimi artefakti«. Vsa dejstva in fizični dokazi kažejo na to, da je treba menjati konvencionalni pogled na svet preteklosti.
Klaus Dona je amaterski arheolog, ki ne verjame uradni zgodovini, in pri tem ima kar nekaj somišljenikov tudi med uradnimi arheologi.
Na osnovi številnih skrivnostnih najdb, ki jih je naredila človeška roka v davni preteklosti, ugotavlja, da je na našem planetu živelo kar nekaj civilizacij z visoko razvito tehnologijo, ki je ne znamo ponoviti. To niso bili niti vesoljci niti bitja, ki bi se na določeni stopnji ločila od opic, temveč je bil to človek, ki je znal seči do zvezd. Trenutni civilizacijski cikel traja približno pet tisoč let, trdi Dona, in se naglo bliža zatonu. Očitno nismo razumeli sporočil naših prednikov, ki so nam skušali dopovedati, da moramo živeti čim bolj preprosto in se ne smemo igrati z naravo, med drugim tako, da si gensko spreminjamo hrano. Nihče namreč ne ve, ali se zaradi tega ne bomo spremenili v spake, kakršne so upodobljene na sredi enega od artefaktov, ki prikazuje človekov razvoj.
Živahni 65-letni Klaus Dona živi na Dunaju in je amaterski arheolog oziroma raziskovalec nerazložljivega, kot pravi. Je sicer odličen poznavalec in umetniški kustos habsburške kulture, ampak zadnje desetletje je bolj usmerjen v daljno preteklost. V zelo daljno.
Dona nerad teoretizira. Nenavadne zadeve samo pokaže in ljudem pusti, da o njih razmišljajo. Kot nekdanji kustos v enem od dunajskih muzejev mu je uspelo leta 2001 pridobiti in razstaviti 460 artefaktov (ki jih je izdelala človeška roka), ki so vsi nastali daleč pred časom, ki ga uradna zgodovina priznava za začetek modernega človeka – torej več kot 10.000 let pred našim štetjem. Običajni muzeji česa takega nočejo razstaviti, saj bi bila to prevelika herezija. Dona se rad pohvali, da je bila to prva takšna razstava nasploh.
Klaus Dona se je v preteklosti ukvarjal s hotelirstvom in menedžmentom, nato se je specializiral za dinastijo Habsburžanov, za seboj ima kar nekaj umetniških razstav in je zaslužen za velik obisk Japonce v Avstriji; prihajati so začeli, potem ko je na Japonskem pripravil odlično razstavo o Habsburžanih. Kot kustos je zaslužil precej in obetalo se mu je (finančno) mirno življenje v starosti. A žal, kot se rad pošali, se ni zgodilo tako.
Seveda pa se omenjena razstava in knjige, ki jih Dona ne piše preveč rad, ker je po lastnih besedah preveč aktiven, stalno v gibanju in iskanju ter raje predava, niso zgodile preko noči. Začetek neobičajne poti iskanja artefaktov je bil precej drugačen, kot bi kdo mislil.
(tekst Dejan Ogrinec po pogovoru za članek v reviji Jana)
Klaus Dona: Out-of-Place Artifacts (.eng) – predavanje s kongresa Piramide in starodavne tehnologije v Ljubljani
OBJAVE v Slo medijih z Klausom Dono po kongresu v Ljubljani
1. Posnetek predavanja iz Cankarjevega doma na http://studio12.si/clo…/klaus-dona-out-of-place-artifacts/
2. Kos artefakta je kot uganka / Pogovor Klaus Dona v reviji Aura http://www.aura.si/revija.asp?ID=201411
Avtor: Barbara Škoberne
Klaus Dona malce spominja na filmski lik Indiana Jonesa, ki ga je v pustolovskih filmih upodobil Harrison Ford. Uglajen in živahen gospod je videl in imel v rokah verjetno prav toliko artefaktov kakor največji svetovni strokovnjaki na tem področju. Pravi, da ne zaznava energij, a je sprejemljiv za pogovore z ljudmi, ki trdijo, da jih čutijo. Sprejemljiv je tudi za drugačno, novo in neznano. V pogovoru za revijo je spregovoril o starodavnih energijah in kamniti lobanji
3. So zelenjavo pred 65 milijoni let gojili vesoljci ali zemljani? / Primorske novice Avtor: Alja Tasi http://aljatasi.com/…/so-zelenjavo-pred-65-milijoni…/
4. Arheološke najdbe, ki jih ne bi smelo biti / Nedelo, Avtor: Dejan Ogrinec http://www.delo.si/…/arheoloske-najdbe-ki-jih-ne-bi…
5. Klaus Dona in kako se zgodovina piše na novo http://www.trzican.si/?p=4558
Naša življenja so odvisna od bitij, ki jih je na bilijonkrat več od nas, pa jih je kljub temu videl le malokdo. In vendar je tako! EM tehnologija ali tehnologija efektivnih mikroorganizmov pomeni gojenje, uporabo in obnavljanje močnih populacij koristnih mikrobov v okolju in v različnih sistemih. In zakaj bi to bilo zanimivo za naš vrt, kmetijo….? Bakterije in glive so sposobne čistiti, obnavljati habitate, razgraditi ksenobiotike (naravi tuje spojine), razgrajevati organsko maso in izboljševati plodnost tal.
Kaj so efektivni mikroorganizmi (EM)?
Profesor Higa iz fakultete za kmetijstvo na Univerzi Ryukyu, Okinawa, Japonska, je v dvajsetih letih razvil mešanico mikroorganizmov, ki so nam pomagali na različnih področjih v življenju. To mešanico efektivnih mikroorganizmov imenujemo EM in je sestavljena iz različnih vrst mikroorganizmov, ki so jih nabrali v naravi in jih gojili na svojstven način.
Nekatere mikroorganizme v medicini in prehrambni industriji že dolgo poznajo in so izredno koristni za človeka, živali, zemljo in vodo. Seveda EM efektivni mikroorganizmi niso bili gensko spremenjeni. Popolno neškodljivost in varnost EM mikroorganizmov se v različnih raziskavah na Japonskem in povsod po svetu vedno znova dokazuje.
KATERI SO NAJVAŽNEJŠI MIKROORGANIZMI V EM?
To so bakterije mlečnokislinskega vrenja, kvasovke, fotosintetske bakterije, aktinomiceti in encimatsko aktivne glive. Vsi ti mikroorganizmi so že davno vključeni v medicino in živilsko tehnologijo in so za človeka, žival, rastlino, tla in vodo zelo koristne. Mikroorganizmi EM niso gensko tehnološko obdelani.
KAKO DELUJEJO EFEKTIVNI MIKROORGANIZMI (EM)?
Delovanje EM temelji na dveh pomembnih načelih:
. NAČELO DOMINANCE (PREVLADOVANJA)
. NAČELO (FERMENTACIJE)
Na splošno ločimo 3 vrste drobnoživk:
. drobnoživke razgradnje (destrukcije)
. drobnoživke priložnosti (oportunosti)
. drobnoživke gradnje (sinteze)
EM IN NJEGOVA UPORABA V ČLOVEKOVEM OKOLJU NIMA OMEJITEV ČLOVEK JIH LAHKO OMEJUJE SAMO Z SVOJO MISELNOSTJO
zap.štev.
PROBLEMI
REŠITVE
1
Revitalizacija konvencionalnih kmetijskih površiv
in priprava za ekološko kmetijstvo
Pospešena in cenovno ugodna revitalizacija tal z EM v smislu
predelave v zemlji ostalih fitofarmacijskih preparatov in umetnih gnojil
2
Klasično dolgotrajno kompostiranje, z niz stranskimi
produkti in nekakovostnim kompostom
Pospešeno kompostiranje z EM v smislu fermentacije in mikrobiološke
higienizacije ter skrajšan čas kompostiranja na 6-8 tednov brez posebnih
za obračanje komposte grede.Humus je prve kvalitet po uredbi RS brez
omejitve uporabe.
3
Onesnaževanje tal v konvencionalni vgoji rastlin tako
v poljedelstvu,sadjarstvu,vinogradnistvu,zelenjadarstvu,
cvetličarstvu,z fitofarmacevtskimi preparati in umetnimi
gnojili
Zamenjava le teh z EM preparati za zaščito raslin ,za pospešeno rast in
razvoj močnega koreninskega sistema,pristnejši okus,pristnejši vonj,višjo
in daljso obstojnost plodov (kar je pomembno pri skladiščenju in prodaji)
ne onesnažujemo podtalnice in otalega okolja(pomembno za čebele)
4
Težave v živinoreji: živalim neprijazna okolja ,polna
amoniaka,žveplovodika in metana,slab izkoristek zaužite
zaradi gnitja,preveč gnojenja z umetnimi gnojili,premala
proizvodnja kompostov in humusnih mas, poroznost
zemlje kar se odraža v sušnih obdobjih ,Slovenski zemlji
akutno primanjkuje humusa.
z uporabo EM naredimo živalim v hlevih in farmah prijetna okolja brez
amoniaka,metana in žveplovodika (nastilj še že pripravi z EM),z tem
preprečimo tudi ogrožanje okolice z neprijetnimi markaptanskimi plini
in razne pritožbe občanov.Gnoj in gnojevka pa sta zaradi vzpostavljene
fermentacije pri zaužitju hrane ki vsebuje EM ,kvalitetnejša in polna hranil
za nove rastline-kulture.Posledično zahko iz gnoja in gnojevke
proizvedemo ogromne količine komposta -humusa ki bo zemljo bogativ z
hranili hkrati pa služil kot akomulator vode v sušnih obdobjih.
Ciklična uporaba EM v agronomiji kjer imajo vsi svoje prednosti stroški so
minimalni.
5
Ločeno zbrana frakcija organskih odpadkov,danes
predstavlja v predelavi -v kompostarnah velike težave
zaradi tega ker skoraj iz vsakega gospodinjstva pride
organski odpadek v posodo za biološke odpadke v
plastični vrečki ,nadalje je oteženo ločevanje in
proizvodnja čistih kompostov in humusnih mas ki jih
Slovenija nujno potrebuje.Žal jih do danes uporabljajo
zgolj za deponijsko prekrivanje.V milijonih kubikov letno
EM že od leta 2010 ponuja vsem komunalnim podjetjem sistem ločenega
zbiranja organskih-bioloških odpadkov z posodo ORGANKO IN POSIPOM
BIOGEN.Posoda in posip delujeta v simbiozi insicer posip preprečuje gnitje
in razvoj markaptanskih (šmrdečih)in toplogrednih plinov(metana)
Hkrati nam posoda omogoča da proizvedemo dva nova produkta:
1.Čista kruta fermentirana masa organskega-biološkega odpadka ki se v
v kompostarni v zelo kratkem času spremeni v humus prve kavlitete po
uredbi za komposte RS.
Ista masa predstavlja za bioplinarne za 30-40% kvalitetnejšo surovino
ki da toliko več kvaitetnega plina.Bioplinska gnojevka pa se z dodatno
obdelavo z EM lahko spremeni v kvalitetno organsko gnojilo ali dodatek
proizvodnji humusa.
2.Fermnetacijska tekočina predstavlja tekoče organsko gnojilo ki ga
moramo redčiti z vodo 1:100 do 1:200 .
Hkrati pa koncentrirana deluje kot močan substrat za revitalizacijo mrtvih
greznic in malih čistilnih naprav ter čiščenje odtokov po hiši.
6
Zaradi nepravilnih dimenzioniranj in zastarelih tehnologij
čistine naprave delajo oteženo ali sploh ne delajo v
okvirih ki jih predpisuje zakonudaja,zato se v reke in
rečice izlivajo odpadne vode ki so slabo prečiščene.
Z dodatkom EM se lahko reši problem in se lahko voda očisti do parametov
ki jih predpisuje zakonodaja.Dokazano pa je iz terena da je blata ki nastaja
na čistilnih napravah kot stranski produkt čiščenja odpadne vode vsako
eto manj tako da tudi z njegovo predelavo ni več problema vse kar pa
nastaja se z lahkoto kompostira skupaj z ostalimi organskimi odpadki in
pomočjo EM
7
Kopalne vode v vseh Slovenskih termah vsebujejo
prevelike količine tekočega klora ,ki eritira kožo in oči
Z uporabo EM in kombinacijo morske soli ki z pomočjo impulznih
solinatorjev proizvaja naraven klor ki se kasneje zopet veže v sol in tako
deluje ciklično.Pridobimo vodo ki je prijazna za okolje in kopalce,lahko
ogromno število turistov tudi iz tujine .danes terme postajajo prazne
razen če imajo statur rehabilitacijskega centra na napotnico.
8
Domače vrtnarjenje in domače vrtno kompostiranje,
posledično nepravilno vrtno kompostiranje proizvede
velike količine toplogrednih in markaptanskih plinov
ter nekvalitetnih hranil in kup bolezni ki ogrožajo rast
in razvoj novih rastlin.Zaradi nezait. In neozavešečnosti ljudi
občanov in komunalnih podjetij ,vse preveč odpadkov
pride v zbirne centre in vse premalo se jih uporabi za
proizvodnjo kavlitetnih kompostov in samooskrbo na
na lastnem vrtu.
Zporaba EM vse te nepravilnosti odpravljajo in proizvedemo kavlitetne
komposte brez toplogrednih in markaptanskih plinov ,vrt bogatimo z
kvalitetno humusno maso in hranili ki so dosegljivi koreninskemu sistemu
in pospešujejo rast in razvoj rastlin.
Komunalna podjetja bi morala občanom ponuditi rešitev ki smo jo dali na
trg že leta 2010 jih ozaveščati in zainteresirati da občani za njih zbirajo
organske odpadke v smislu proizvedene surovine za nove produkte
humus kompost ki pa ima svojo novo tržno vrednost.
Z UPORABO Efektivnih mikroorganizmov
KOMPOSTIRANJE ni več TROHNENJE pač pa FERMENTACIJA ,
Kompostiranje je en izmed načinov kroženja hranil v okolju, ko s pomočjo mikroorganizmov kompleksne organske molekule razpadajo v enostavne in s tem tudi razpoložljive za ostale organizme. Med kompleksnimi organskimi spojinami, ki jih lahko najdemo na kompostnem kupu so najpogostejše celuloza, hemiceluloza in lignin. Večino razkroja, v kolikor poteka kompostiranje po klasičnem postopku, opravijo glive vendar pa pomen bakterij ni zanemarljiv, v kolikor jim damo možnost. Uporaba tehnologije EM nam izdelavo komposta pohitri. Klasično kompostiranje poteka v štirih fazah in sicer :
1. Mezofilna
To je prva faza, kjer temperature dosegajo med 25 in 40°C. Začne se razgradnja najenostavnejših organskih spojin npr sladkorjev in beljakovin, ki imajo obenem veliko energije. Majhno vlogo pri pospeševanju razkroja imajo tu lahko tudi žuželke, deževniki..
2.Termofilna
V tej fazi temeperature narastejo do 65°C, lahko pa tudi več. Prevladajo mikroorganizmi prilagojeni na visoke temperature, mezofilni pa odmrejo. Vse do temperature 62°C je kompostiranje hitro, nato se procesi upočasnijo. Temperatura komposta na vseh delih ni enaka, in tudi preskrba s kisikom ne, zato je treba kompostni kup redno mešati. Termofilna faza je pri tem pristopu pomembna za uničenje patogenih organizmov, pomanjkljivost pa je uničenje večine mezofilnih organizmov, ki ne preživijo visoke temperature.
3. Ohlajanje
Zaradi izrabe substrata se procesi počasi ustavljajo, nazaj se naselijo mezofilni organizmi, tisti ki so preživeli termofilno fazo. Nadaljuje se razgradnja škroba in celuloze.
4. Zorenje
Kvaliteta substrata počasi upada in počasi se celotna mikrobna združba popolnoma spremeni, navadno se število bakterij zmanjša populacija gliv pa poveča. Ostanejo samo težko razgradljive snovi.
Kompostiranje z EM postopek lahko spremeni, vsekakor pa ga pohitri in izboljša. Kot že rečeno, vpliv bakterij ni zanemarljiv in se ga izplača izkoristiti. V kolikor se temperature ne povzpnejo nad 60°C je več kot 40% trdne snovi razgrajene že v enem tednu. Pomembna razlika med postopkoma je, da kompostiranje z EM lahko poteka v anaerobnih pogojih s fermentacijo. Pri fermentaciji nastaja največ CO2, izgublja se manj dušika in nastaja manj neprijetnih vonjav. Ker poteka fermentacija pri nižji temperaturi se izgubi manj energije, shranjene v organskem materialu, v obliki toplote.
Možni so trije načini priprave komposta:
1. Način
Zahtevan čas priprave je en mesec. Organsko snov zbiramo v kompostniku, ki je v bistvu fermentacijska posoda, zato mora biti zrakotesen. Pri vsakem vnosu organske snovi le to posujemo z Em ( bokashi oz. biogen ) posipom in pretlačimo, a omejimo površino izpostavljeno kisiku. Tako pripravljena zmes se fermentira 14 dni, nato se posoda odpre, dobili pa smo trdno in tekočo fazo. Tekočo fazo ni nujno da uporabimo skupaj s trdno fazo. Trdno nato sicer zakopljemo in po 14 dneh je kompost pripravljen. Tekočo fazo lahko ločeno uporabimo za zalivanje, pustimo v posodi, ali polijemo po klasičnem kompostnem kupu.
2. Način
Na ta način priprava traja dva meseca.. Kup organske snovi zmešamo z Em ( bokashi oz. biogen ) posipom ali EM tekočino. Kup odvisno od vsebine vlage dovlažimo, da vsebuje 35% . Kup prekrijemo s slamo in po dveh mesecih je kompost pripravljen.
3. Način
Tretji in najdaljši način potrebuje za pripravo komposta tri mesece. Uporabimo klasičen kompostnik, kompost pa pripravimo tako da na vsak nanos organske snovi posujemo z Em ( bokashi oz. biogen ) posipom ali EM tekočino. Organska snov je v kompost spremenjena po treh mesecih, v kolikor je mogoče, lahko spodnje, že gotove plasti komposta odstranjujemo sproti.
Ko kompostiramo na domačem vrtu se izogibamo sledečih snovi:
pasjih in mačjih iztrebkov
živalskih kadavrov
hrane obremenjene s pesticidi
okuženih rastlinskih ostankov
Izogibamo se jim zaradi možnih vplivov na zdravje in zaradi kvalitete komposta. Zavedati se je potrebno, da na kvaliteto komposta vpliva kvaliteta kompostiranih snovi!
Viri:
H. Insam and M. de Bertoldi; Microbiology of the Composting Process
T. Higa, J.F. Pfarr; Beneficial and effective microorganisms for a sustainable agriculture and enviroment
