ŽELIM DOJITI

Prepričan sem, da knjigo z naslovom ŽELIM DOJITI, ki jo je napisala Mojca Vozel potrebujemo v osnovi predvsem  kot družba v celoti, ne le mame dojenčkov.

S povratkom k dojenju se namreč rezultira cela paleta pozitivnih efektov. Že od nekdaj zatrjujem npr. da se celostna samooskrba s poudarkom na prehranski samooskrbi šele lahko prične, ko se prek dojenja posledično vzpostavi zaupljiv odnos otroka do matere, s tem pa obuditev primarnega refleksa glede izbire originalnih živil in vedenja, to kar otrokom pač ponudi mati.

Tozadevno vezane kvarne manipulacije medijev in prehranske industrije potemtakem posledično zgubijo vso svojo moč nad nami in predvsem nad našimi otroki.
Bravo Mojca . Z veseljem objavljam povzetek knjige
Predvidevam, da večina uspete prepoznati vrednost te pridobitve v slo knjižni ponudbi ter to izrazite z čimvečjo širitvijo info.

naslovkafinal-500x663

Knjiga ni nikoli nastajala samo zaradi dojenja, ampak ker smo kot družba izgubili del dragocenega znanja prednikov. Kot je napisala v predgovoru kolegica Alenka Benedik, je bilo v 70. letih prejšnjega stoletja dojenje na robu izumirjta – večina otrok je bila hranjenih umetno in prenos znanja iz roda v rod je bil prekinjen. 🙁 Na več mestih v knjigi osvetljujem tudi vzroke, kako je do tega sploh lahko prišlo, zakaj si mora nekaj tako samoumevnega kot je dojenje v današnji družbi pot ponovno utirati in česa 20. stoletje ni hotelo razumeti,v imenu iluzije napredka. Vse je povezano s prehrano sodobnega otroka seveda, rešitev pa je vedno ta, da stvari vzamemo v svoje roke, premislimo o dosedanjih družbenih pogledih in jih spremenimo. Najprej zase. Drugi bodo pogruntali isto, prej ali slej. Se ne bojim.

Dojenje je starodavno. Zakaj je z njim toliko težav?

Čeprav je razvita družba v 20. stoletju skoraj povsem zavrgla dragoceno znanje prednikov, matere danes vztrajno obujajo tisočletno večino in umetnost dojenja
»Ženske dojimo svoje otroke od prvinskih časov, torej odkar obstaja človeška vrsta. Toda to ne pomeni, da je dojenje povsem preprosto. Dojenje je biološko, pa tudi kulturno vedenje, matere se ga moramo naučiti. Potrebujemo toplo besedo, iskreno podporo in pravo znanje. Če karkoli od tega odpove, nastanejo težave in frustracije, včasih poporodne depresije ali tudi bolezni. Družina in širša družba sta tisti, ki močno vplivata na to, kako dojenje steče in koliko časa traja,« pravi Mojca Vozel, svetovalka za dojenje pri mednarodni organizaciji La Leche League International, raziskovalka prehranjevanja otrok in avtorica nove knjige Želim dojiti.   Continue reading