Glede na moj uvid smo kot fizične osebe, (fizična oseba ni človek,) last države in s tem koorporacij. Vsako zanikanje tega prejšnje dejstvo le potrjuje vse dokler identifikacije s fizično osebo tudi notranje ne prerastemo v status živega človeka.
Takoj, ko se utelesimo, s tem, ko kot otrok dobimo rojstni list smo kot fizična bitja znotraj okvirja. Na podlagi rojstnega lista je tako ustvarjena oseba (fikcija) s katero potem država upravlja in komunicira (in so sklenjene pogodbe med to osebo (fikcijo) in korporacijo (državo)). Torej, osebo, ki je navedena na rojstnem listu, lahko država na podlagi zakonov, ki si jih je napisala, odvzame staršem (zakonito), da v zapor ali v kakšno drugo ustanovo (brez privoljenja dotične osebe). Je tako?
Vatikan je tisti, ki že stoletja prodaja in izvaža to fikcijo osebe. Saj oni začeli z rojstnimi listi in nato še s krstnimi listi. Na ta način so si prilastili človeka in si ga podredili.
Imamo deklaracijo in konvencijo o človekovih pravicah. Zakaj? Ja zato, ker se krši človekove pravice preko fikcije osebe.
Že izdelava rojstnega lista pomeni izdelava osebe, katera je žrtev sama po sebi sistema in tako tudi človek iz katerega so naredili osebo.
Torej smo vedno znotraj okvirja in to je bila naša odločitev preden smo prišli na ta svet. Toda ta “okvir”, tako kot vsi ostali znotraj njega služi izkušnji in rasti nas kot Bitja. Preseganje okvirja (okvirjev) pa ne dosežemo z zanikanjem le tega, temveč s sprejemanjem, ker je bila to naša odločitev. Gre torej za sprejemanje Sebe v vseh oblikah in razsežnostih, ne glede kako omejene so videti na prvi pogled. Smisel je ravno zagledati in gledati onkraj okvirjev, kar pa je nemogoče, če okvirja ni… In šele ko sprejmemo okvirje in dopuščamo da enostavno so, le ti izginejo in postanemo svobodni.
Če se odločiš vstopiti v nek sistem, sodeluješ z njim na način, da ves čas ohranjaš svoje bistvo. Toraj se mu ne prilagajaš sebi v škodo in s takim pristopom dovoljuješ, da se sistem spreminja in bolj in bolj prilagaja tebi. Oblastnik in žrtev sta drug drugemu kontra stran kovanca, toraj sta nerazdružljivi dualni par, kar pomeni da drug drugega potrebujeta za svoj obstoj. Ko spoznaš obe skrajnosti nekega dualnega para, lahko zavestno izstopiš iz te dualnosti in živiš v ravnovesju. Tako da kdorkoli bi rad živel v ravnovesju a se počuti še kot žrtev, se lahko vpraša, kateri deli v njemu, ohranjajo še to dualno stanje žrtev/oblastnik.. in kateri deli v njegovem nezavednem še kreirajo te oblastniške pozicije nad sabo.
Brez te notranje izkušnje obstaja vztrajanje na formalni ravni le kljubovanje sistemu.
Anačba Matrice s tega aspekta ni rešljiva , izhod iz nje pa nemogoč.
Gre za to, da smo v neki fazi iz naravnega poistovetenja prostovoljno prešli pod okrilje in pokroviteljstvo sistema, ki se nas svoji v toliko , da nas lahko koristi kot energijski napajalni vir surovino oz. resurz ali nas izklopi kadarkoli si to zahoče in mu je to neodtujljiva pravica s pomočjo katerekoli tehnologije že (čipiranje itd.), ki mu jo sami podeljujemo. S tem dejanjem smo se odrekli svojega naravnega porekla, postali začasno sintetični ljudje odrezani blagodejnosti podpore vira.
Vendar je tudi ta sistem naraven korak v človekovem razvoju, razvoju človeštva. Sedaj je čas, da naredimo korak naprej in presežemo sistem. Smo dovolj zreli? Kaj bi se zgodilo, če npr. pride en carrington event in je celoten digitaliziran svet v trenutku izbrisan. Ni računalnikov, ni mobilcev, ničesar ni. Smo dovolj zreli, da bi kot celota nadaljevali življenje konstruktivno, ali bi zapadli v kaos? V kolikor se bi zgodilo slednje, sistem, kakršen koli pač je, potrebujemo.
S sistemom ni predrazumljeno nekaj kar nam je vsiljeno, mislim, da smo ga zgradili z namenom, ki opravičuje tudi njegova sredstva. Predvidevam , da nam je kot tak bil v neki fazi potreben ali celo nujen. Morda ravno v primeru, ko smo se znašli v kaosu in na poti samopozabe. O slednjem sem imel preblisk med obiskom tunelov v bosanskih piramidah. Dragocenosti civilizacije v zatonu smo morali zaščititi pred samim sabo, pred lastno dezorientiranostjo.
Čutim , da smo vse močneje ogovarjani s strani stvarstva, da z zavestnim povratkom k viru prekinemo vse anekse k pogodbi o suženjskem služenju in postanemo spet živi ljudje (prvi korak), naravna bitja z nedotakljivo imuniteto in v skladu z božanskim načrtom neslutenimi potenciali kreiranja.
(prispevek je nastal v forumski debati z več različnimi komentatorji)
Dodatno