ČUDEŽ uporabe efektivnih mikroorganizmov v kmetijstvu, vrtičkarstvu….

Naša življenja so odvisna od bitij, ki jih je na bilijonkrat več od nas, pa jih je kljub temu videl le malokdo. In vendar je tako! EM tehnologija ali tehnologija efektivnih mikroorganizmov pomeni gojenje, uporabo in obnavljanje močnih populacij koristnih mikrobov v okolju in v različnih sistemih. In zakaj bi to bilo zanimivo za naš vrt, kmetijo….? Bakterije in glive so sposobne čistiti, obnavljati habitate, razgraditi ksenobiotike (naravi tuje spojine), razgrajevati organsko maso in izboljševati plodnost tal.

 

 

Kaj so efektivni mikroorganizmi (EM)?

efektivni-mikroorganizmi-EM

Profesor Higa iz fakultete za kmetijstvo na Univerzi Ryukyu, Okinawa, Japonska, je v dvajsetih letih razvil mešanico mikroorganizmov, ki so nam pomagali na različnih področjih v življenju. To  mešanico efektivnih mikroorganizmov imenujemo EM in je sestavljena iz različnih vrst mikroorganizmov, ki so jih nabrali v naravi in jih gojili na svojstven način.
Nekatere mikroorganizme v medicini in prehrambni industriji že dolgo poznajo in so izredno koristni za človeka, živali, zemljo in vodo. Seveda EM efektivni mikroorganizmi niso bili gensko spremenjeni. Popolno neškodljivost in varnost EM mikroorganizmov se v različnih raziskavah na Japonskem in povsod po svetu vedno znova dokazuje.

KATERI SO NAJVAŽNEJŠI MIKROORGANIZMI V EM?

To so bakterije mlečnokislinskega vrenja, kvasovke, fotosintetske bakterije, aktinomiceti in encimatsko aktivne glive. Vsi ti mikroorganizmi so že davno vključeni v medicino in živilsko tehnologijo in so za človeka, žival, rastlino, tla in vodo zelo koristne. Mikroorganizmi EM niso gensko tehnološko obdelani.

KAKO DELUJEJO EFEKTIVNI MIKROORGANIZMI (EM)?

Delovanje EM temelji na dveh pomembnih načelih:
. NAČELO DOMINANCE (PREVLADOVANJA)
. NAČELO (FERMENTACIJE)

Na splošno ločimo 3 vrste drobnoživk:
. drobnoživke razgradnje (destrukcije)
. drobnoživke priložnosti (oportunosti)
. drobnoživke gradnje (sinteze)

EM IN NJEGOVA UPORABA V ČLOVEKOVEM OKOLJU NIMA OMEJITEV ČLOVEK JIH LAHKO OMEJUJE SAMO Z SVOJO MISELNOSTJO
zap.štev. PROBLEMI REŠITVE
1 Revitalizacija konvencionalnih kmetijskih površiv

in priprava za ekološko kmetijstvo

Pospešena in cenovno ugodna revitalizacija tal z EM v smislu

predelave v zemlji ostalih fitofarmacijskih preparatov in umetnih gnojil

2 Klasično dolgotrajno kompostiranje, z niz stranskimi

produkti in nekakovostnim kompostom

Pospešeno kompostiranje z EM v smislu fermentacije in mikrobiološke

higienizacije ter skrajšan čas kompostiranja na 6-8 tednov brez posebnih

za obračanje komposte grede.Humus je prve kvalitet po uredbi RS brez

omejitve uporabe.

3 Onesnaževanje tal v konvencionalni vgoji rastlin tako

v poljedelstvu,sadjarstvu,vinogradnistvu,zelenjadarstvu,

cvetličarstvu,z fitofarmacevtskimi preparati in umetnimi

gnojili

Zamenjava le teh z EM preparati za zaščito raslin ,za pospešeno rast in

razvoj močnega koreninskega sistema,pristnejši okus,pristnejši vonj,višjo

in daljso obstojnost plodov (kar je pomembno pri skladiščenju in prodaji)

ne onesnažujemo podtalnice in otalega okolja(pomembno za čebele)

4 Težave v živinoreji: živalim neprijazna okolja ,polna

amoniaka,žveplovodika in metana,slab izkoristek zaužite

hrane,visoki veterinarski stroški,slaba kvaliteta gnojevke

zaradi gnitja,preveč gnojenja z umetnimi gnojili,premala

proizvodnja kompostov in humusnih mas, poroznost

zemlje kar se odraža v sušnih obdobjih ,Slovenski zemlji

akutno primanjkuje humusa.

z uporabo EM naredimo živalim v hlevih in farmah prijetna okolja brez

amoniaka,metana in žveplovodika (nastilj še že pripravi z EM),z tem

preprečimo tudi ogrožanje okolice z neprijetnimi markaptanskimi plini

in razne pritožbe občanov.Gnoj in gnojevka pa sta zaradi vzpostavljene

fermentacije pri zaužitju hrane ki vsebuje EM ,kvalitetnejša in polna hranil

za nove rastline-kulture.Posledično zahko iz gnoja in gnojevke

proizvedemo ogromne količine komposta -humusa ki bo zemljo bogativ z

hranili hkrati pa služil kot akomulator vode v sušnih obdobjih.

Ciklična uporaba EM v agronomiji kjer imajo vsi svoje prednosti stroški so

minimalni.

5 Ločeno zbrana frakcija organskih odpadkov,danes

predstavlja v predelavi -v kompostarnah velike težave

zaradi tega ker skoraj iz vsakega gospodinjstva pride

organski odpadek v posodo za biološke odpadke v

plastični vrečki ,nadalje je oteženo ločevanje in

proizvodnja čistih kompostov in humusnih mas ki jih

Slovenija nujno potrebuje.Žal jih do danes uporabljajo

zgolj za deponijsko prekrivanje.V milijonih kubikov letno

EM že od leta 2010 ponuja vsem komunalnim podjetjem sistem ločenega

zbiranja organskih-bioloških odpadkov z posodo ORGANKO IN POSIPOM

BIOGEN.Posoda in posip delujeta v simbiozi insicer posip preprečuje gnitje

in razvoj markaptanskih (šmrdečih)in toplogrednih plinov(metana)

Hkrati nam posoda omogoča da proizvedemo dva nova produkta:

1.Čista kruta fermentirana masa organskega-biološkega odpadka ki se v

v kompostarni v zelo kratkem času spremeni v humus prve kavlitete po

uredbi za komposte RS.

Ista masa predstavlja za bioplinarne za 30-40% kvalitetnejšo surovino

ki da toliko več kvaitetnega plina.Bioplinska gnojevka pa se z dodatno

obdelavo z EM lahko spremeni v kvalitetno organsko gnojilo ali dodatek

proizvodnji humusa.

2.Fermnetacijska tekočina predstavlja tekoče organsko gnojilo ki ga

moramo redčiti z vodo 1:100 do 1:200 .

Hkrati pa koncentrirana deluje kot močan substrat za revitalizacijo mrtvih

greznic in malih čistilnih naprav ter čiščenje odtokov po hiši.

6 Zaradi nepravilnih dimenzioniranj in zastarelih tehnologij

čistine naprave delajo oteženo ali sploh ne delajo v

okvirih ki jih predpisuje zakonudaja,zato se v reke in

rečice izlivajo odpadne vode ki so slabo prečiščene.

Z dodatkom EM se lahko reši problem in se lahko voda očisti do parametov

ki jih predpisuje zakonodaja.Dokazano pa je iz terena da je blata ki nastaja

na čistilnih napravah kot stranski produkt čiščenja odpadne vode vsako

eto manj tako da tudi z njegovo predelavo ni več problema vse kar pa

nastaja se z lahkoto kompostira skupaj z ostalimi organskimi odpadki in

pomočjo EM

7 Kopalne vode v vseh Slovenskih termah vsebujejo

prevelike količine tekočega klora ,ki eritira kožo in oči

Z uporabo EM in kombinacijo morske soli ki z pomočjo impulznih

solinatorjev proizvaja naraven klor ki se kasneje zopet veže v sol in tako

deluje ciklično.Pridobimo vodo ki je prijazna za okolje in kopalce,lahko

ogromno število turistov tudi iz tujine .danes terme postajajo prazne

razen če imajo statur rehabilitacijskega centra na napotnico.

8 Domače vrtnarjenje in domače vrtno kompostiranje,

posledično nepravilno vrtno kompostiranje proizvede

velike količine toplogrednih in markaptanskih plinov

ter nekvalitetnih hranil in kup bolezni ki ogrožajo rast

in razvoj novih rastlin.Zaradi nezait. In neozavešečnosti ljudi

občanov in komunalnih podjetij ,vse preveč odpadkov

pride v zbirne centre in vse premalo se jih uporabi za

proizvodnjo kavlitetnih kompostov in samooskrbo na

na lastnem vrtu.

Zporaba EM vse te nepravilnosti odpravljajo in proizvedemo kavlitetne

komposte brez toplogrednih in markaptanskih plinov ,vrt bogatimo z

kvalitetno humusno maso in hranili ki so dosegljivi koreninskemu sistemu

in pospešujejo rast in razvoj rastlin.

Komunalna podjetja bi morala občanom ponuditi rešitev ki smo jo dali na

trg že leta 2010 jih ozaveščati in zainteresirati da občani za njih zbirajo

organske odpadke v smislu proizvedene surovine za nove produkte

humus kompost ki pa ima svojo novo tržno vrednost.

Z UPORABO Efektivnih mikroorganizmov
KOMPOSTIRANJE ni več TROHNENJE pač pa FERMENTACIJA ,

Kompostiranje je en izmed načinov kroženja hranil v okolju, ko s pomočjo mikroorganizmov kompleksne organske molekule razpadajo v enostavne in s tem tudi razpoložljive za ostale organizme. Med kompleksnimi organskimi spojinami, ki jih lahko najdemo na kompostnem kupu so najpogostejše celuloza, hemiceluloza in lignin. Večino razkroja, v kolikor poteka kompostiranje po klasičnem postopku, opravijo glive vendar pa pomen bakterij ni zanemarljiv, v kolikor jim damo možnost. Uporaba tehnologije EM nam izdelavo komposta pohitri. Klasično kompostiranje poteka v štirih fazah in sicer :
1. Mezofilna

To je prva faza, kjer temperature dosegajo med 25 in 40°C. Začne se razgradnja najenostavnejših organskih spojin npr sladkorjev in beljakovin, ki imajo obenem veliko energije. Majhno vlogo pri pospeševanju razkroja imajo tu lahko tudi žuželke, deževniki..
2.Termofilna

V tej fazi temeperature narastejo do 65°C, lahko pa tudi več. Prevladajo mikroorganizmi prilagojeni na visoke temperature, mezofilni pa odmrejo. Vse do temperature 62°C je kompostiranje hitro, nato se procesi upočasnijo. Temperatura komposta na vseh delih ni enaka, in tudi preskrba s kisikom ne, zato je treba kompostni kup redno mešati. Termofilna faza je pri tem pristopu pomembna za uničenje patogenih organizmov, pomanjkljivost pa je uničenje večine mezofilnih organizmov, ki ne preživijo visoke temperature.
3. Ohlajanje

Zaradi izrabe substrata se procesi počasi ustavljajo, nazaj se naselijo mezofilni organizmi, tisti ki so preživeli termofilno fazo. Nadaljuje se razgradnja škroba in celuloze.
4. Zorenje

Kvaliteta substrata počasi upada in počasi se celotna mikrobna združba popolnoma spremeni, navadno se število bakterij zmanjša populacija gliv pa poveča. Ostanejo samo težko razgradljive snovi.

Kompostiranje z EM postopek lahko spremeni, vsekakor pa ga pohitri in izboljša. Kot že rečeno, vpliv bakterij ni zanemarljiv in se ga izplača izkoristiti. V kolikor se temperature ne povzpnejo nad 60°C je več kot 40% trdne snovi razgrajene že v enem tednu. Pomembna razlika med postopkoma je, da kompostiranje z EM lahko poteka v anaerobnih pogojih s fermentacijo. Pri fermentaciji nastaja največ CO2, izgublja se manj dušika in nastaja manj neprijetnih vonjav. Ker poteka fermentacija pri nižji temperaturi se izgubi manj energije, shranjene v organskem materialu, v obliki toplote.

Možni so trije načini priprave komposta:
1. Način

Zahtevan čas priprave je en mesec. Organsko snov zbiramo v kompostniku, ki je v bistvu fermentacijska posoda, zato mora biti zrakotesen. Pri vsakem vnosu organske snovi le to posujemo z Em ( bokashi oz. biogen ) posipom in pretlačimo, a omejimo površino izpostavljeno kisiku. Tako pripravljena zmes se fermentira 14 dni, nato se posoda odpre, dobili pa smo trdno in tekočo fazo. Tekočo fazo ni nujno da uporabimo skupaj s trdno fazo. Trdno nato sicer zakopljemo in po 14 dneh je kompost pripravljen. Tekočo fazo lahko ločeno uporabimo za zalivanje, pustimo v posodi, ali polijemo po klasičnem kompostnem kupu.
2. Način

Na ta način priprava traja dva meseca.. Kup organske snovi zmešamo z Em ( bokashi oz. biogen ) posipom ali EM tekočino. Kup odvisno od vsebine vlage dovlažimo, da vsebuje 35% . Kup prekrijemo s slamo in po dveh mesecih je kompost pripravljen.
3. Način

Tretji in najdaljši način potrebuje za pripravo komposta tri mesece. Uporabimo klasičen kompostnik, kompost pa pripravimo tako da na vsak nanos organske snovi posujemo z Em ( bokashi oz. biogen ) posipom ali EM tekočino. Organska snov je v kompost spremenjena po treh mesecih, v kolikor je mogoče, lahko spodnje, že gotove plasti komposta odstranjujemo sproti.

Ko kompostiramo na domačem vrtu se izogibamo sledečih snovi:

pasjih in mačjih iztrebkov
živalskih kadavrov
hrane obremenjene s pesticidi
okuženih rastlinskih ostankov
Izogibamo se jim zaradi možnih vplivov na zdravje in zaradi kvalitete komposta. Zavedati se je potrebno, da na kvaliteto komposta vpliva kvaliteta kompostiranih snovi!

Viri:

H. Insam and M. de Bertoldi; Microbiology of the Composting Process

T. Higa, J.F. Pfarr; Beneficial and effective microorganisms for a sustainable agriculture and enviroment

  

Intervju Nara Petrovic a z Iztok Šajtegel om

    13139128_1099994453356956_7997765543313377913_n 13100768_1099994430023625_8750480859945954970_n 

Članek Dejan Ogrinec a z vrtnarije Aljoša Naglič a

13119108_1099994536690281_6238244051612246144_n 13139295_1099994533356948_701711786151290881_n