https://www.youtube.com/watch?v=qNUnHyT6LBM

Genetiki in kvantni fiziki ta polja, ki jih s svojim biopoljem ustvarjamo vsa živa bitja, imenujejo morfološka ali morfogenetska polja. To so polja, ki jih ustvarjajo  misli in dejanja nas samih in vseh naših prednikov. Gre v bistvu za vsezapis. Ta polja so med seboj v nenehni soodvisnosti in sodelovanju. Britanski znanstvenik Rupert Sheldrake je skupaj z genetiki in kvantnimi fiziki raziskoval princip medsebojnega delovanja morfogenetskih polj  in prišel do ugotovitve, da v naravi deluje princip neverjetnih slučajev, ki ga je imenoval akauzalna koincidenca.  Shaldrake ugotavlja, da materija v določenem morfogenetskem polju stremi k resonanci z elektro-magnetnim valovanjem v tem polju. Zato npr. naša DNK pod lubjem sibirske cedre stremi k resonanci z elektromagnetnim delovanjem sibirske cedre. Naše telo, katerega del (nohti in lasje) so v absolutno čistem polju sibirske tajge, to valovanje zazna, ker se informacija prenaša po kromosomih, ne glede na prostorsko in časovno oddaljenost! Osnova zapisa našega organizma je kromosom. Informacija je v kromosomu zapisana v obliki veččlene holografske kode, ki odraža prostorsko in časovno strukturo organizma. Biofotoni – svetlobno sevanje kromosoma v njem zapisujejo informacijo o stanju organizma v danem trenutku in jo primerjajo z informacijo, ki je bila prisotna v prejšnjem trenutku. Če obstaja razlika (ki je stalno prisotna), potem se aktivirajo korekcijski mehanizmi.

https://www.youtube.com/watch?v=HaQnkYtyr_M

 

Dejstvo je, da je v naravi ogromno med seboj prepletajočih se morfogenetskih polj. To je tako, kot če si predstavljamo na tisoče radijskih in televizijskih valov, ki hkrati obstajajo v etru. Če želimo poslušati točno določeno radijsko postajo, sprejemnik naravnamo na izbrano frekvenco in poslušamo izbran program. Naša dvojna vijačnica deluje kot antena, ki se lahko v morfogenetskih poljih kot radijski aparat naravna na določeno frekvenco.

 

Tako kot foton ob stiku z mrežnico sproži vidni živčni signal, tako tudi vsaka naša celica reagira na posamezne kvante, pri čemer ni pomembna niti fizična prisotnost, še manj pa čas. Kvantni procesi vplivajo na delovanje možganov. Naš organizem reagira na občutke in misli, ki jih nastajajo v možganih. V bistvu pa ne gre za nekaj, kar ima izvor v človeku samem, ampak le za reakcijo na informacijska polja (zemeljsko elektro-magnetno polje, geomorfološka polja in telepatske učinke) ali na kvantne procese, ki prihajajo od zunaj. Košček našega nohta in naših las v sibirski tajgi, je izpostavljen energijam, ki so v popolni harmoniji z naravo in kozmosom. Tam je vse tako kot mora biti, kot je vedno bilo in kot je prav. Zato gre v tem primeru za povezavo s čistim informacijskim poljem.  To polje hrani zapis in informacijo vsakega živega bitja, ki s čustvi, občutji in delovanjem povratno deluje na ta polja in jih s tem nenehno obnavlja. Zavestno in namerno spreminjanje lastnega informacijskih polj sproži pri človeku določene duševne in telesne reakcije. Spreminjanje s pomočjo frekvenc čistega vsezapisa sibirske tajge, pa sproži proces »popravljanja« nepravilnega polja in homeostazo s čistim poljem.

 

Zapis Maria Ana Kolman, Hrib 9, 4205 Preddvor.

Na (http://lkm.fri.uni-lj.si/ xaigor/slo/povzetki/spiritscience.htm) o vsem Igor Kononenko povzema

IZSEK Glavna tema, ki jo bom tukaj predstavil, je ideja o spominu narave in celotnega vesolja. Ideja o zakonih narave, ki so bolj navade kot pravi zakoni. Vse stvari v vesolju nastajajo na določen način ravno zaradi univerzalnega spomina, ki pomni, kako so stvari v preteklosti nastajale. Tudi samo obnašanje snovi in živih bitij temelji na tem. Same navade pa niso fiksne, ampak se spreminjajo s časom in napredkom. Sistemi kot so kristali, atomi, celice in organizmi so organizirani v morfična polja, ki jih obdajajo. Sama snov izhaja iz teh polj, ki imajo vgrajen spomin. Ta spomin omogoča, da podobne reči iz spomina vplivajo na druge podobne reči, temu rečemo morfična resonanca. Polja sama se razvijajo in so podobna prejšnjim. Npr. nova vrsta kristala na začetku še nima svojega polja. A ko se kristal sintetizira povsod po svetu, bi moral proces sintetizacije postajati vedno lažji ravno zaradi morfičnega polja in njegove resonance. Z vsako ponovitvijo se spomin krepi.

Moja predpostavka je, da se zaradi morfične resonance človeška znanja in veščine ohranjajo in hkrati omogočajo lažje učenje novim generacijam. Pravega dokaza, da se spomin nahaja v možganih, še ni. Zatorej lahko smatramo človeške možgane ne toliko kot shranjevalnik spominov, kot povezavo med nami in spominom, ki je shranjen v morfičnem polju – nekakšen TV sprejemnik spominov. Idejo morfičnih polj lahko razširimo na socialne navade in rituale. Ljudje radi delamo stvari na način, ki se je vedno uporabljal in je globoko vtisnjen v polje. Samo ponavljanje dejanj na isti način nas povezuje z ljudmi, ki so to počeli v preteklosti in s tem ohranja preteklost. Celotne skupine živali se vedejo kot ena sama eniteta, obdana s takim poljem. Od skupine rib, do termitov in jate ptic.

Na samo ustvarjalnost pa lahko pogledamo z dveh vidikov.Od zgoraj navzdol ali od spodaj navzgor pogled. Oba principa sta sama po sebi nezadostna, zato ju je bolje gledati kot unijo obeh. V vseh religijah se pojavlja takšna unija npr. yin in yang. Sama narava je potemtakem definirana kot sistem razvijajočih se navad z vgrajeno ustvarjalnostjo.

dr.Igor Kononenko

Navdušen nad ugotovitvami Ruperta Shaldrake  sem v navezi z slo fizikom, ki slednje eksperimentalno aplicira na živalske vrste, skratka gre za tehnologijo, ki sloni na prenosu naravnih pogojev energijskega dihanja (rasti in razvoja) planeta Zemlje. V okolici kristalov, ki jih uporablja kot medij,da se ojačuje morfogenetsko polje ( kot referenco je vzel morfogenetsko polje sibirske cedre ?????), ki je v moderni znanosti nosilec informacije in s tem osnova za vse procese na tem planetu.