Zemlja – Velika Mati je živo bitje, naša uglasitev z njo pa je v funkciji preživetja in pomenu življenja samega

Zemlja je več kot le dom , je živ sistem in mi smo del  njega

Večina nas Zemlje več ne zaznava le kot kroglo iz  kamenja, s tanko plastjo ozračja , oceani in življenjem na svojem površju. Čutimo, da spadamo semkaj, da je ta planet zares naš dom, da smo vsa bitja ; velika in mala, od bakterije do kita del Zemlje (Gaje) potem smo prav vsi potencialno pomembni za njeno in naše blagostanje. Zemlja je več kot le dom , je živ sistem in mi smo del  njega. (Rok Kralj)

 

V 20. stoletju je angleški kemik James Lovelock delno obudil starodavne ideje s tako imenovano teorijo o Gaji, ki opisuje Zemljo kot obliko življenja, ki upravlja s samim seboj in je v aktivnem vzajemnem odnosu z bitji, ki živijo na njej.

Megalitske civilizacije in Velika Mati – Zemlja

Prednamci so vedeli, da Zemljo oplaja Sonce. Zemlja in Sonce se kot materialni telesi nikoli ne dotikata, za rojevanje se združujejo njune energije in iz te združitve nastaja življenje na Zemlji. Megalitski ljudje so se nedvomno zavedali odgovornosti svojega obstoja, odgovornost BITI ČLOVEK, obdarjen z razumom in možnostjo odločanja. Zato so do Zemlje kot Velike matere, v katere naročju so živeli , imeli odgovoren in čustven odnos. Videli so jo kot živo celostnost, kot Enost nje in vsega, kar obstoja na njej; kot živo bitje, ki poseduje telo, katerega vodna mreža vzdržuje kot krvni obtok človeško telo. Vedeli so, da skozi živo, živečo enost vibrira božanska energija vesolja, ki povezuje vsa bitja na Zemlji. Zemlja je rojevala, Zemlja je bila Velika Mati, njeno preučevanje in preučevanje neba nad njo je bilo domena civilizacije, ki ji z vso pravico pripada naziv Megalitska civilizacija. (Fani Okič)

Velika mati iz ti. ” kamene dobe”, datirano  od 28 000 do 15 000 let pr. n. št.

Več o Megalitskih civilizacijah

 

Uglasitev z Zemljo in na naravne elemente in cikle pomembnejše kot kdajkoli

Uglasiti se s naravnimi elementi in cikli ter pristnostjo, primarnostjo in energijo našega srca in s tem z naravo tako, da le to začutimo kot primarno je bistveno ne le za preživetje pač pa predvsem za spoznajo življenja samega in s tem bivanja neomejene svobode.

Več TUKAJ

 

Zaključek z razmislekom o sodobnem standardu žensk in moških ter obuditvi vloge obeh v naravni luči

Materinskost po vzoru “kamene dobe” v primerjavi z anoreksičnimi , atrofičnimi in brezvitalnimi “lepoticami ” svetovnih modnih pist kliče po resnem pomisleku glede forsiranja sodobnega standarda žensk vezano na vizijo ženke prihodnosti, ki naj bi obudila osnovni ženstveni princip za potencialno posledično opolnomočenje moškega prihodnosti. Preprosto si ne predstavljam sveta prihodnosti svojih vnukov ob prevladi mačističnih atrofičnih žensk in feminiziranih moških brez jajc Več v objavi  Poženščeni moški

Matriarhat (v dobi Izide), kakor si ga mi predstavljamo ni vladavina nasilnih žensk ali frustriranih kur. To je enakost. Ženska je svečenica, v njej počiva misterij. Ona je mati, rodnica, vendar blaga, ljubimka, naenkrat polna strasti in vzvišena, žena, spoštovana in ljubkovana. Ona je čarovnica. Ona je enakovredna. Brez razlikovanja, mož, vojskovodja, lovec, soprog, ljubimec, mislec, praktik. Ženska, svečenica, čuvarka skrivnosti, sibila nezavednega, prerokinja sanj. Tako uravnoteženo; Več TUKAJ