Mojca Vozel
ŽELIM DOJITI
Prepričan sem, da knjigo z naslovom ŽELIM DOJITI, ki jo je napisala Mojca Vozel potrebujemo v osnovi predvsem kot družba v celoti, ne le mame dojenčkov.
S povratkom k dojenju se namreč rezultira cela paleta pozitivnih efektov. Že od nekdaj zatrjujem npr. da se celostna samooskrba s poudarkom na prehranski samooskrbi šele lahko prične, ko se prek dojenja posledično vzpostavi zaupljiv odnos otroka do matere, s tem pa obuditev primarnega refleksa glede izbire originalnih živil in vedenja, to kar otrokom pač ponudi mati.
Tozadevno vezane kvarne manipulacije medijev in prehranske industrije potemtakem posledično zgubijo vso svojo moč nad nami in predvsem nad našimi otroki.
Bravo Mojca . Z veseljem objavljam povzetek knjige
Predvidevam, da večina uspete prepoznati vrednost te pridobitve v slo knjižni ponudbi ter to izrazite z čimvečjo širitvijo info.
Knjiga ni nikoli nastajala samo zaradi dojenja, ampak ker smo kot družba izgubili del dragocenega znanja prednikov. Kot je napisala v predgovoru kolegica Alenka Benedik, je bilo v 70. letih prejšnjega stoletja dojenje na robu izumirjta – večina otrok je bila hranjenih umetno in prenos znanja iz roda v rod je bil prekinjen. 🙁 Na več mestih v knjigi osvetljujem tudi vzroke, kako je do tega sploh lahko prišlo, zakaj si mora nekaj tako samoumevnega kot je dojenje v današnji družbi pot ponovno utirati in česa 20. stoletje ni hotelo razumeti,v imenu iluzije napredka. Vse je povezano s prehrano sodobnega otroka seveda, rešitev pa je vedno ta, da stvari vzamemo v svoje roke, premislimo o dosedanjih družbenih pogledih in jih spremenimo. Najprej zase. Drugi bodo pogruntali isto, prej ali slej. Se ne bojim.
Dojenje je starodavno. Zakaj je z njim toliko težav?
Čeprav je razvita družba v 20. stoletju skoraj povsem zavrgla dragoceno znanje prednikov, matere danes vztrajno obujajo tisočletno večino in umetnost dojenja
»Ženske dojimo svoje otroke od prvinskih časov, torej odkar obstaja človeška vrsta. Toda to ne pomeni, da je dojenje povsem preprosto. Dojenje je biološko, pa tudi kulturno vedenje, matere se ga moramo naučiti. Potrebujemo toplo besedo, iskreno podporo in pravo znanje. Če karkoli od tega odpove, nastanejo težave in frustracije, včasih poporodne depresije ali tudi bolezni. Družina in širša družba sta tisti, ki močno vplivata na to, kako dojenje steče in koliko časa traja,« pravi Mojca Vozel, svetovalka za dojenje pri mednarodni organizaciji La Leche League International, raziskovalka prehranjevanja otrok in avtorica nove knjige Želim dojiti. Continue reading
VARNA IN VAROVALNA PREHRANA – Kaj je to? PREDAVANJE v Celju
Moderna družba je izgubila kompas. Večina ljudi ne ve, katera hrana daje življenju polnost in zdravje, katera pa mu oboje jemlje in vodi v kronične bolezni. Sodobna dognanja o prehrani so ujeta v labirintu znanstvenih nedoslednosti, političnega lobiranja, neetičnega trženja in nadvlade ekonomskega modela korporacijske rasti in finančne uspešnosti. Epidemije degenerativnih kroničnih obolenj se pojavljajo že zgodaj v odraslosti in zdravje otrok se izrazito slabša. Uradna doktrina dirigirano jadra od enega pričakovanega super-odkritja do drugega, nenehno spreminja svoje smernice, toda razmere se kljub temu slabšajo in ljudje so čedalje bolj bolni.redavanje o varni in varovalni hrani
V Celju bo v četrtek, 7. aprila ob 19. uri, predavanje na temo VARNA IN VAROVALNA PREHRANA – KAJ JE TO?
Mag. Mojca Vozel, svetovalka za dojenje in prehrano otrok, doktorska študentka in raziskovalka multikulturnih vzorcev prehranjevanja in zdravja, bo govorila o tem, zakaj »varna« hrana ni to, kar danes mislimo, da je, in ali se moramo bati bakterijsko bogate hrane kot potencialno nevarne. Nas kuhanje, pasterizacija in sterilizacija varujejo ali ogrožajo? Kako je z dilemo glede varnosti surovega mleka? Soočila se bo tudi z aktualnimi pomisleki glede varnosti uživanja medu.
Predavanje bo v Domu sv. Jožef v Celju na Plečnikovi ulici 29.
Več info
http://medinmleko.si/?page_id=147
Zakaj je hrana naših prednikov prava in naravna, tako zelo pomembna?
Hrana od katere so nekoč rasli beli zobje, pravilni in brez napake, hrana od katere so se krepile kosti in ni bilo osteoporoze in depresije ?
Weston Price je raziskal in dokumentiral tudi 3 plemena v Afriki in ugotovil, da so bili najbolje razviti tisti, ki so imeli uravnotezeno prehrano.
Raziskal je 3 skupine:
- lovce/nabiralce,
- pleme, ki je paslo živino in se ukvarjalo z lovom ter
- popolnoma poljedelsko kulturo(gojili so koruzo; buče in fižol) in jedli žuželke(10% kalorij)…
Edino pri zadnji skupini je našel sledi kariesa (7% populacije), bili so pa tudi v povprečju nižji od ostalih dveh skupin, kjer ni bilo niti enega primera kariesa, čeprav je bilo v plemenu okrog 700 ljudi… Continue reading