ZDRAVILNI KROG – MANDALA
M a n d a l a – že v samem imenu se skriva harmonično nihanje. Beseda izvira iz sanskrita in pomeni krog, red, strukturo ali osrediščenje. Krog nas spremlja povsod v naravi, tako v mikro in makrokozmosu. Že od praveka je bila glavni simbol za koncentracijo, meditacijo, osebnostni zrelostni proces, zaščito in zdravljenje.
V naravi se mandale pojavljajo povsod okoli nas, na celem planetu in v vesolju. To so krogi pravilnih oblik, ki predstavljajo celoto. So naravni „Feng shu“. Skoraj vsak dan, ko oblaki ne prekrivajo neba, lahko s prostim očesom opazujemo sonce, ki je ena od največjih mandal. V naravi naletimo na mandale ob vsakem koraku. Ko opazujemo prerezano deblo drevesa, vidimo, da so v deblu zarisani krogi, za vsako leto rasti eden. V njih so zbrane vse informacije o razvoju drevesa. Ptice si zgradijo gnezdo v obliki kroga. Pajek po naravnih tokovih, ki se gibljejo v naravi splete mrežo, ki je krasen primer mandale. Če prerežemo pomarančo, limono ali greipfrut opazimo iz centra navzven izhajajoče trikotnike, ki si sledijo v pravilnem zaporedju. Prerezano jabolko skriva v sebi obliko pešk, ki tvorijo manjši pentagram. Cvetovi rastlin, kot so sončnica, narcisa, vrtnica, hibiskus in druge so prekrasne mandale, ki jih radi občudujemo. Školjke morskih polžev tvorijo pravilno zaporedje trikotnikov. Vsak dan uporabljamo za začinjanje jedi sol in za sladkanje sladkor. Ti kristali so čudovit primer mandale, prav tako snežinke, ki padajo na zemljo pozimi.
Prerezano jabolko, pajkova mreža, zmrznjen vodni kristal.
Z mandalami so ljudje že od nekdaj krasili svoje domove in središča družabnega dogajanja. Tako so poslale simboli prizadevanja, da se življenje uredi po naravnih, božanskih zakonih harmonije in skladnosti. V njej se združujejo narava in kultura, preteklost, sedanjost in prihodnost, duh in materija, starodavno in sodobno, zavestno in podzavestno …
Umetniki, misleci in duhovniki, a tudi preprosti ljudje so skozi stoletja ustvarjali mandalo kot pripomoček za dvig zavesti iz linearnega, racionalnega, ki ga predstavlja leva polovica možganov, v ciklično, imaginarno, intuitivno, ki ga predstavlja desna polovica možganov.
Carl Gustav Jung
Švicarski psiholog C. G. Jung, (1875 – 1961) ustanovitelj analitične psihologije, je v prakso s psiho terapijo uspešno vključil delo z mandalami. Zanj so predstavljale arhetipi, univerzalno prasliko duše človeka. Razumel jo je kot ključ k skrivnostim našega notranjega sveta. Krožne podobe so bile zanj premik v smeri osebnostne rasti, izražanje ideje varnega zatočišča, pot v lastno sredino.
Ugotovil je, da risanje mandal lahko pomaga pri tem, da se v človekovi podzavesti ponovno vzpostavi naravni, univerzalni red – stanje „samo ozdravitve“. Ob opazovanju procesov pri svojih pacientih je opazil, da so z risanjem mandal uspešno vzpostavili duševno ravnotežje, odpravili stanja strahu in tesnobe ter kaotična psihična stanja. Zanj so bila zato sredstvo za samo ozdravitev.
Fibonacci in Zlati rez
Fibonacci, s pravim imenom Leonardo Pisano, ki je živel med 12. in 13. stol. v Pizi je opazoval naravne zakone in na podlagi tega prišel do zaključka, da je celotna narava matematično urejena. Njena kaotičnost in neurejenost je samo iluzija, ki zavaja nevedneže. Utemeljil je teorijo o Fibonaccijevoem zaporedje in zlatem rezu. Pravilno zaporedje je v naravi povsod prisotno – od razmerij med posameznimi deli teles živali, oblike polževe hišice, razmerja med številom čebel in trotov v panju ter do števila cvetnih listov. Zlati rez lahko zasledimo tudi pri velikih umetniških dosežkih človeštva, pa naj bo to arhitektura, glasba, slikarstvo itn. Zlati rez naj bi bil najboljše možno vodilo vseh, ki poskušajo skladno lepoto ujeti v sliki. Uporablja se tudi ob risanju mandal.
Leonardo da Vinci
Leonardo da Vinci (1452 – 1519) je pri risanju človeka upošteval sredinsko točo telesa, ki se nahaja štiri centimetre pod popkom. Ko je v ta prostor zapičil šestilo, je okoli razkoračenega človeka, ki ima navzgor iztegnjene roke zarisal pravilni krog. Ohranjene so njegove slike mandal, z narisano rožo življenja.
Roža življenja ali mandala, kot jo je risal Leonardo da Vinci
Notre Dame Pariz, 1163 – 1240
Rozete katedrala Notre Dame, so upodobljene po vzorcu vrtenja osnovnih čakrah v naših telesih. Kelti so ustvarjali zapletene pentlje in vzorcev krogov ter s tem opozarjali na večnost gibanja. V mošejah krasijo stene in strope bogata besedila iz korana, zapisana v krogih. Budisti in hindujci ustvarjajo različne mandale, ki imajo vsaka svoj namen. V vsakdanjem živlenju je krog simbol povezanosti, nerazdružljivosti in solidarnosti, kot na primer družinski krog, krog znancev in prijateljev, olimpijski krogi…
Mandala je prisotna v vseh kulturah na svetu.
Stari Egičani so negovali tradicijo izdelovanja rože življenja. Vklesali so jo na steno stebra v zadnjem delu Ozirisovega templja v Abydosu v Egiptu.
Ozirisov tempelj v Abydosu, Egipt
Drugi primeri uporabe mandal v starih kulturah: budistične in tibetanske mandale, keltski labirint, azteški koledar, taoistični simbol jin-jang, mošej, medicinska kolesa in peščene mandale ameriških Indijancev, avstralski domorodci aborigini in Bora obroč.
Starodavna ljudstva so uporabljala mandale iz naravnih materialov za zdravljenje obolelega člana skupnosti. Ko je nekdo zbolel, so se zbrali vsi vaščani in v tišini nabrali kamenje, ter jih položili v krog. Na ta način se je v obolelega postopoma vrnilo kozmično ravnotežje.
Aborđini pri obredu zdravljnja z „Bora obročem“
Budistična in Tibetanska mandala
Keltska mandala
Azteški koledar
Severno Ameriški Indijanci in njihovo „medicinsko kolo“
Risanje mandal hrani našo kreativno energijo ter nam pomaga doseči harmonijo med zunanjim svetom in notranjimi stanji zavesti, obenem pa dopušča fantaziji prosto pot.
Skladnost in uravnovešena oblika, moč, ki se prebija iz središča mandale, navdušuje vsakega ustvarjalca ali opazovalca in ga spodbuja, naj poišče lastno središče.
Risanje mandal na podlagi svete geometrije ustvarja v nas mir, povezanost z lastnim bitjem, širi zavest, obenem pa dopušča fantaziji prosto pot. V sodobnem svetu je zelo priljubljena oblika sproščanja in kreiranja.
Ko rišemo mandale se je potrebno skoncentrirati na to drobno delo. Posledica tega je močno povečana pozornost. Pri risanju mandale na podlagi svete geometrije se srečujemo z jasno zgradbo slike, ki ima svoj namen in tisočletja staro osnovo. Vse razlage njenega pomena so si enotne, da je središče mandale povezano s središčem tistega ki jo riše. Zato pravijo mandali tudi »zdravilni krog« in »krog svetlobe«.
P0vzeto po internetni strani – http//www.mandala.si
in