VOJNA ZA VODO, NAFTO, RUDNINE, ZEMLJO, ZA VIRE IN SUROVINE
“Zdi se, da človeštvu preti novodobno suženjstvo, zemlji pa izropanje in izjemno onesnaženje ter osiromašenje biodiverzitete, če se neoliberalna politika ne bo zaustavila.
Zamišljeno je bilo, da bi nerazvite države poceni izvažale surovine, ki jih potrebujejo multinacionalke, ter na veliko uvažale gotove izdelke. A so se stvari razvile drugače in so na primer Kitajska, Mehika, Brazilija … same postale močne izvoznice. Zato so se multinacionalke preusmerile. Svoje velike dobičke si želijo iztržiti na področju javnih storitev in izkoriščanja javnih virov. Zdaj hočejo pokupiti ceste, javni prevoz, oskrbo z elektriko in plinom, pitno vodo, jezera, reke, telekomunikacije, ravnanje z odpadki, komunalne storitve, pa tudi zdravstvo, šolstvo, promet, kulturo, upravne službe, socialno področje in še dosti tega – se pravi, vse.
Tako dobijo monopolni položaj in so zaščitene pred konkurenco, ki gre zdaj v globalizaciji na nož. Leta 2004 je bila v Indoneziji konferenca o globalizaciji. S prijatelji aktivisti sem si ogledal Klaten, kjer koncern Danone polni vodo, ki jo prodaja uskladiščeno. Tovarna je obdana z visokim zidom in vojaško nadzorovana. Uspelo nam je videti dogajanje na dvorišču – bilo je polno tovornjakov, ki so jih polnili z vodnimi posodami. Tovarno so zapuščali v 10-minutnih presledkih. Kmalu so nas varnostniki izsledili in morali smo pobegniti. Na leto Danone načrpa dve milijardi litrov vode. Ker se je gladina podtalnice znižala, so ogroženi kmetje v soseščini, saj njihovo namakanje riževih polj ne deluje več. Absurdno, da so ljudje v državi, v kateri že tako vlada revščina, prisiljeni kupovati vodo od podjetja, ki z njihovo vodo služi milijone…” Pogovor z Jensom Loewejem, nemškim vodnim aktivistom