“V ekspanziji so vse oblike uspešnega socialnega konservativizma, od zmerne vojaške diktature v Egiptu, radikalne absolutne monarhije verskih blaznežev v Savdski Arabiji, konservativne teokratske republike v Iranu, zgledne verske demokracije v Turčiji in elitistične paravojaške totalne verske države v kalifatu. Sem kaj izpustil? Najbrž, ampak nič bistvenega. O ženskah, modi, razmerju med klerom in državo, pravicah istospolnih in ustreznem položaju moških v svetu se vsi strinjajo. Res je, da so zagnali veliko konfesionalno vojno, ki z zemljo ravna cele države, vendar so v spopadu zgolj za nadzor nad ozemljem. Silnih idejnih razlik med njimi ni. Res se ne gre čuditi, če ljudje v trumah bežijo od tega. Oblast desnice nad celimi kontinenti je res neprijetna. Glede tega, kaj je na oblasti v kalifatu, Savdski Arabiji, Iranu in Izraelu, res ne gre imeti dvomov. Skrajna desnica.

Dobro pa kaže temu pojavu tudi v liberalni Evropi. Fidesz in Jobbik na Madžarskem, Zakon in pravičnost na Poljskem, Nacionalna fronta v Franciji, Pegida v Nemčiji in slovensko ustavno sodišče versko navdahnjenim političnim gibanjem na Bližnjem vzhodu ne predstavljajo nobene skrivnosti. To so sorodniki, ki živijo v Evropi. Pri stališčih o ženskah, modi, razmerju med klerom in državo, pravicah istospolnih in ustreznem položaju moških v svetu med njimi ni velikih razlik.

Evropsko desnico je srečanje obeh svetov razveselilo in ji dalo krila. Vse fantazije, o katerih običajno zgolj sanjajo, v trumah hodijo mimo njih. Kosmati tujec je prišel na njihovo ozemlje in hoče uničiti naš način življenja. Enkrat smo to že videli in je dobro delovalo.

Za Arabce, ki bežijo pred svojimi konservativci, so evropski konservativci obudili vse antisemitske predsodke. Tako kot Judi v tridesetih letih so zdaj Arabci hkrati razcapani prosjaki in bogati petičneži, ki skrivaj dvigujejo denar z bankomatov. So neuki kmetavzarji, ki ne pobirajo smeti za seboj, in izobraženi meščani, ki bodo v Nemčiji zasedli naša delovna mesta. So leni brezdelneži in ekonomski migranti. Pohlevne žrtve, ki se nočejo boriti niti za svoja življenja, in krvoločni krvniki, ki samo čakajo na svojo priložnost. Izraelce mora ta prizor neskončno zabavati. Arabci so v Evropi postali Judi.

V teh okoliščinah se desnica zares znajde in poenoti. Dovolj je nekaj drugačnosti in slovensko ustavno sodišče razvije do istospolno usmerjenih državljanov enako logiko kot Pegida do migrantov. Človekove pravice niso univerzalna vrednota, ampak nekaj, okoli česar se bomo mi dogovorili z dvigovanjem rok. Zato me za vzpon skrajne desnice v Evropi čisto nič ne skrbi. Dobro jim gre.” (Dnevnik, Ervih Hladnik-Milharčič, 29.10.2015) https://www.dnevnik.si/1042723357/mnenja/kolumne/kaj-nas-uci-desnica