Nekritični sledilci smo jamstvo uspešnosti elit v zavojevanju svobode in resnice

Strah je način kako ukrotiti človekov potencial, kako ga zatolči v inovativnosti, v razumevanju bistva. Strah je tisti, ki nas blokira, da končno enkrat naredimo konec brezobzirnemu in neskončnemu izkoriščanju. In strah je naš največji sovražnik. stanje strahu pa je tudi najprimernejše, da vsak posameznik ali določen del družbe, postane ranljiv in primeren za manipulacijo, ker teži k osnovnem občutku varnosti pod okriljem nekoga, ki izkazuje moč, čustva borbe, in nakazuje možnosti rešitve. Sodoben človek deluje po sistemu “ovce”-manipulacije s strani predvsem medijev ali elit, ki ga uporabljajo za svoje načrte, zato prestrašeni ljudje “pada” v manipulacijsko zanko in iluzorni občutek varnosti!

Mislim, da lahko s povsem čisto vestjo povem, da res, ampak res težko kogarkoli jemljem resno, ki nekritično verjame TV, ki nekritično sledi katerokoli institucionalizirano religijo, ki zaupa medijem, šolam, ortodoksni in korporativni znanosti, mainstream ekonomski teoriji,  skorumpirani politiki oz. katerimkoli uradno certificiranim resnicam, dogmam, razlagam, sporočilim za javnost

Ljudje ne želijo slišati resnico, ker ne želijo, da je njihova iluzija uničena – Nietzsche

Morfej: »Razumeti moraš, da večina teh ljudi ni pripravljena odklopiti se. Mnogi od njih so tako
inertni, tako brezupno odvisni od sistema, da se bodo bojevali, da bi ga zaščitili.«
(The Matrix – controlling society ” )

.”

“Široke ljudske množice se dajo lažje spriditi v globljih plasteh svoje čustvene narave kakor pa zavestno ali hote, zato v primitivni preproščini svojega duha laže nasedejo debelim lažem, kakor majhnim, saj same v drobnih rečeh pogosto lažejo, a bilo bi jih sram lagati in slepariti na veliko, “je zapisal Adolf Hitler v knjigi Mein Kampf.

J. Edgar Hoover: »Posameznika soočenje z zaroto tako grozljivih razsežnosti tako ohromi, da ne more verjeti, da zarota zares obstAja

Dajmo torej definirat pravega nasprotnika oz. sovražnika

Večinoma o nasprotnikih in krivcih za stanje govorimo o sistemu, matrici,  Iluminatih, Bilderbergjih, Vatikanu, Opus dei, jezuitih, masonskih organizacijah, psihopatih na oblasti, sistemu ,ki noče in ne dopušča svobodnih posameznikoov, posameznih državnih institucijah…..ipd., ne zavedamo pa se, da je uspešnost elite  v tem, da človce izpolnjujejo njihove ukaze , ter v dejstvu, da nikoli ne razkrijejo celega načrta in vsaka človca dela le del njihovega načrta.

Zakaj v družbi zares ne pride do prepotrebnih sprememb? Zakaj je bila inkvizicija tako uspesna, da so npr. lahko na grmadah sežgali na tisoce ljudi? Kdo je pravzaprav v resnici krizal Kristusa? Ipd……

Navidez nepovezana vprasanja, ki komu nimajo lih pointa? Vendar zame fundamentalna, ko si poizkusam definirati nasprotnika, če bi ze govorili o tem.

Brez kolektivne rasti zavesti namreč ni nič, spoznat se moramo v svoji zmoti, tudi v eni največjih, da zvesto služimo ravno temu čemur se pravzaprav ogibamo, zaroti lastnega ega zoper samega sebe (https://www.youtube.com/watch?v=JKvz3BdB2EE&feature=relatedKrishnamurti– The Real Revolution,

 

Pravi nasprotnik torej niso elite, pač pa narod, ki je sprejel vlogo oz. Igro eLite

 

Razlogi za zdravorazumski kritičen odnos do resnice, ki je postala tržno blago

 Ker  je komercializacija s svojim profitnim interesom tako zelo prisotna na vseh področjih človekovega bivanja, ustvarjanja in raziskovanja, je resnica zmonopolizirana in tako večinoma zatajevana, prikrivana, prirejena ali pač preprosto zlagana. Iz slednjega je zato upravičeno dvomiti o za splošno dobrobit verodostojnem podajanju znanja naših šolskih sistemov, verodostojnem podajanju informacij naših medijev in sploh vseh, ki zaenkrat predstavljajo glavni medij za prenos dovoljene resničnosti (indoktrinacijo) od odločevalcev tega kaj naj bo resnica za rajo (tj.iluzija).

Povsod torej kjer je poleg interes denarja, so tudi laži, potvarjanja… Jih samo nekaj nanizam

A rabim še več komentirati. Mislim, da sem povedal dovolj, in vsi drugi v teh raznih povezavah tudi, objave torej, ki odkrito nagovarjajo k misli o vzporednosti in stran od sistema, ki se napaja z lažmi.
Zaključek

Radi bi lokalno hrano brez GSO z izmenjavo avtohtonih semen, kooperativne odnose, naravno zdravljenje (medicinsko konopljo), prepoved chemtrailsov, svobodo odločanja glede cepljenja, spoštljiv odnos do živali…..nebroj stvari.

Stremljenje za zdravo čisto hrano, okolje, zdravo skupnost…..in vsa komplementarna področja v širšem planu pa so lahko uspešna le ob zadostno izraženi vrhovni življenski prioriteti večje množice ljudi, ki so za to stvar pripravljeni max participirati, za dosego cilja pa v veliki meri kultivirati svojo naravo, podrediti svoj ego in svoje vsakdanje življenje za skupni cilj.

 

Zato  v ospredje in na prvo mesto potrebno nujno postaviti sodelovanje, sinergijo in konkretizacije ljudi

  • dobre volje tudi  na prostovoljnem sodelovanju brez plačila, ki čutimo željo po povezovanju, sodelovanju v kolektivu  in delu z ljudmi,
  • ki stremimo k soustvarjanju skupnosti podobno mislečih in znamo sodelovati v kolektivu
  • ki gradimo po principih projektnega managementa s ciljem zagotoviti sredstva za plačilo opravljenega dela.
  • z sposobnostjo iznajdljivosti in improvizacije
  • z sposobnostjo kooperativnosti, kompatibilnosti in  pripadnosti ideji

 

Žal mi izkušnje kažejo, da je takih ljudi, ki bi bili sposobni vsaj:

  • podrediti svoje vsakdanje življenje
  • ciljno in v viziji izraziti  vrhovno življensko prioriteto
  • resničnega sodelovanja, sinergije in konkretizacije….

malo, dosti premalo, da bi se realno lahko izognili realizaciji scenarija agende, ki ima v svojem repertoarju cel arsenal metod kako zatolči človeka.
Splošna otopelost, nezainteresiranost za vse kar ni max adrenalinsko, favšija in škodoželjnost je prisotna do te mere, da otežkoča ali celo onemogoča resne projekte.

Splošni dekadenci, distopiji družbe, razprodaji vsega kar je sploh karkoli vredno pa se zato verjetno ne moremo upreti in je neizbezna, v kolikor se ne bomo uspeli temu primerno organizirati in sodelovati na dolgi rok z konkretizacijo v nekem formaliziranem delovanju usklajene skupine ljudi, ki bi s sabo pritegnila zadosten javni interes.

 

Vse kar nas navaja v poglobljeno razmišljanje in občutenje je vredno priklona, izgleda ,da je trigger tega lahko kvečjemu le še zaostrovanje razmer. S tega vidika lahko akterje raznih restrikcij oz.navidezne nasprotnike donekje blagoslavljamo.hm, …ne me narobe razumet, po svoje upam , da bo čimprej zaostritev podobna tud pri nas, folk kolkor je razdvojen, nekooperativen, zamerljiv, favšn, egotripen….še vedno v opciji kruha in iger…v totalnem nerazumavanju bistvenih stvari……..rabi ravno to, zakon, ki ga zadane v fundament…(ne sodit zgolj po tem kolk je katera stvar navidez in na prvo žogo neprijetna…pomisli kolk dobrega, lahko posledično nardi v smislu resničnega združevanja, čutenja enosti,.. oba pa veva, da več kot polovici folka itak ni pomoči). Poglej kolk se trudimo že leta, kolk fundamentalnih stvari smo spromovirali, folk pa še vedno zvečine na adrenalinu strasti in zabave…..glede na robne razmere ki jih živimo se folk vse preveč zeza in misli , da bo že kako, da bo rešila država, vnovični prihod mesije, avatarja, karizmatičnega voditelja, galaktično bratstvo s plejad, da bo resetirala nova vojna ali revolucija……..da se bomo zmazali zgolj z nekaj kozmetičnimi popravki in dobro voljo v prostem času Zasanjani v newagerski doktrini in miselnosti materialisticnega linearizma smo v glavnem izgubili ne le navezavo na izvirnost pač pa tudi občutek vzrocno posledicnosti, ko se zadovljujemo z svojim malim svetom utecenosti in nespremenljivih vzorcev, ki jih sebično varujemo pred izzivi sprememb. Koliko torej parcialno gledanje ločenosti prispeva k vprašanju , ki zahteva celostne resitve? Namreč če rešitve niso celostne le te sploh niso resitve. Na vseh področjih…no, področje v osnovi je itak eno samo….namreč širina in globina zavesti . Razlog in smisel vsega hkrati.
Vzrok , posledica in tako tudi težava , kakor hkrati tudi rešitev smo mi sami, problem obstaja  v toliko, dokler ga kot takega percepiramo, mu dajemo veljavo in moč, ko o njem razmišljamo , se zaradi njega pritožujemo in obremenjujemo ter iz katerega sledijo naše frustracije
Pritozevanje čez karkoli, jezljivost, nekooperativnost, aroganca z godrnjanjem, nerganjem, pritoževanjem, diskretitiranjem drugih, …..s čimer se ljudje še vedno zlahka poistovetijo kar jim je znano, gotovo, lastno in domače, zato toisto istoznačno na vsakem koraku tako ali drugače tudi podpirajo. ….pa ob tem le pricujejo popolno odsotnost občutka celostnosti in vztrajanje na starem, ki definitivno mora odstopiti prostor novemu. Kar pa Kakor kaže morda vseeno ne bo tako zlahka kot sem si mislil. Porodni krči se pa še začeli niso ornk.

Ne čakat mesije, mesija, če že ,čaka on na nas,
KOGA ŠE ČAKAMO, KRALJ MATJAŽ SI JE POZABIL NAVITI BUDILKO, PREPROSTO NE BO GA, AVATARJA, MESIJO , KOGARKOL NE BO, MI SE MORAMO ZGODITI

We Are The Ones We Are Waiting For
[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=SkSN_buNl4Q]

 

“Tisti, ki ljubijo mir, se morajo naučiti, da se enako učinkovito organizirajo, kot tisti, ki ljubijo vojno” – Martin L.King

Sam sem nepopravljiv idealist. A realno res nisem prepričan, da nam kot civilizaciji nasploh rata, res. Ne gre tu lih zgolj za dobro voljo in načelno moralno podporo nekemu gibanju ali projektu. “Svobodo in življenje zasluži tisti, ki ju mora vsak dan osvajati – Goethe” in nihče nam je namesto nas samih ne more zagotoviti oz. zaslužiti. Vprašanje …Kdo ima kaj časa za akcijo, je v tej luči nerelevantno. To tako ne gre, češ se bo nekdo malo angažiral, pa bo.

 

martin l. king

Stremljenje za čisto hrano, okolje, zdravo skupnost…..in vsa komplementirana področja so lahko uspešna le ob zadostno izraženi vrhovni življensko prioriteti večje množice ljudi, ki so za to stvar pripravljeni max participirati, za dosego cilja pa v veliki meri podrediti svoje vsakdanje življenje. Žal mi izkušnje kažejo, da je takih ljudi malo, dosti premalo, da bi se realno lahko izognili realizaciji scenarija agende, ki ima v svojem repertuarju cel arsenal kako zatolči človeka.
Splošna otopelost in nezainteresiranost za vse kar ni max adrenalinsko ter kar še sploh podžge neko radovednost , mislim , da narekujeta drugačen inteligentni pristop.
Ne rečem , da je način opozarjanja na zblodenost družbe in hkratno izpostavljanje dobrih praks ali rešitev tisto kar lahko ogovori potencialne, vendar vsekakor prvega ne morem povsem zaobiti, ljudje moramo biti seznanjeni z svetom kot ga soustvarjamo, slednje moramo sprejeti, in šele od tu graditi samoodgovornost. Nekako najprej sploh zavohati drek in šele potem stremeti za ne
beškimi vonjavami. hm brez padcev se še noben otrok ni naučil hoditi
Continue reading