Tetyana Obukhanych

Tako uradne institucije kot tudi večinski del strokovne in splošne javnosti cepljenje praviloma obravnavajo kot “največji dosežek medicine”. Na splošno velja, da je cepljenje za prebivalstvo ne le varno in koristno, pač pa da gre pogosto celo za nujen, potreben in upravičen ukrep, ki ga lahko in moramo izvajati ne glede na morebitne pomisleke posameznikov, ki so mu podvrženi.

Upravičenje, legalizacijo in izvajanje cepljenja, tudi zakonsko obveznega cepljenja otrok, podpirajo predvsem naslednje trditve:

da so cepiva bistveno zmanjšala umrljivost zaradi nalezljivih bolezni
da so varna in učinkovita
da so stranski učinki redki, blagi in prehodni ter se pokažejo najkasneje v 48 urah
da cepiva ne povzročajo bolezni in trajnih poškodb organizma, zlasti pa ne avtizma
da lahko otrok brez škode prejme poljubno visoko število odmerkov
da so adjuvansi nenevarni in neškodljivi
da je aluminij v cepivih enakovreden aluminiju v hrani
da dojenček več aluminija prejme prek materinega mleka kot prek cepiv
da je cepljenje najboljša zaščita pred okužbami
da je dovolj visoka raven protiteles enaka zaščiti pred okužbo
da je cepljenje najcenejši in najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep
da cepiva vzpostavljajo čredno imunost, ki nas varuje pred izbruhi nevarnih epidemij
da zdravniki dobro poznajo lastnosti posameznih cepiv
da vestno spremljamo in beležimo stranske učinke
da so cepiva temeljito preizkusili v rigoroznih znanstvenih študijah
da regulatorni organi skrbno bdijo nad varnostjo in ustreznostjo cepiv

Vendar pa podrobna analiza teh najpogostejših, najbolj samoumevnih in najbolj zasidranih trditev o cepljenju pokaže, da gre v prvi vrsti za ideološke konstrukte, torej za interesno pogojene konstrukte realnosti, ki se na podlagi ogromne družbeno-politično-ekonomske moči uveljavljajo na račun drugih in drugačnih konstruktov.
Z drugimi besedami, podrobnejša analiza najpogostejših trditev o cepljenju, trditev, ki upravičujejo in uzakonjajo celo obvezno cepljenje celotne populacije, razkrije njihovo trhlost, luknjičavost, pogosto celo neresničnost.

Starši imajo v večini držav EU, ZDA, Avstraliji, Kanadi in drugod v razvitem svetu pravico odločati o cepljenju svojih otrok. V Sloveniji po zastarelem Zakonu o nalezljivih boleznih možnosti izbire ni. Še večja težava je, da slovenski starši od domačih strokovnjakov slišijo le eno plat zgodbe, neodvisnih informacij pa ne dobijo.

Več v PREDOGLEDU knjige Ideološki konstrukti o cepljenju dr. Mateje Černic TUKAJ

ILUZIJE O CEPIVIH

»Odločanje o cepljenju je velika osebna odgovornost, ki ne bi smela biti prepuščena nobeni medicinski ali znanstveni avtoriteti. Starši se morajo o cepivih in boleznih tako dobro poučiti, da bodo popolnoma prepričani in pripravljeni prevzeti vso odgovornost za posledice svojih odločitev,« je prepričana avtorica, doktorica imunologije Tetyana Obukhanych, ki je e-knjigo letos najprej izdala za angleško govoreče bralce, zdaj pa jo je ponudila slovenski javnosti. Njene reference so visoke,doktorat iz imunologije je pridobila na Rockefellerjevi univerzi v New Yorku, podoktorske raziskave je opravila na Medicinski fakulteti najboljše ameriške Univerze Harvard, letos pa je končala podoktorski študij na Medicinski fakulteti elitne kalifornijske Univerze Stanford.V knjigi z medicinskimi viri utemeljuje, zakaj je imunost, pridobljena s cepivi, zelo kratkega daha, zakaj cepiva uničijo t. i. čredno imunost, kako povzročajo alergije in druge resne stranske učinke, zakaj ne varujejo pred invazivnimi bakterijskimi okužbami, ampak lahko moč nevarnih bakterij celo povečajo. Avtoričina utemeljitev, da cepljenje ne ustvarja čredne oz. kolektivne imunosti, ampak gre za mit, s katerim imunologija in industrija cepiv prek zdravstvenih uradnikov organizirano izvajata cepilni pritisk na ljudi, je za razmere v Sloveniji posebej osupljiva. Naše ustavno sodišče je namreč leta 2004 prav na podlagi »znanstveno utemeljene« kolektivne imunosti morda zmotno razsodilo, da starši o cepljenju otrok ne smejo odločati prostovoljno, saj bi ogrozili (neobstoječo) kolektivno imunost. Nova knjiga je velika pridobitev, starši so z njo dobili močne argumente, s katerimi bodo verjetno lahko ponovno stopili pred ustavno sodišče, od imunologov in pediatrov pa bodo zdaj tudi veliko laže zahtevali, naj jim jasno in dosledno, kot v knjigi to stori dr. Obukhanycheva, razkrijejo vse možne slabe posledice cepiv, čemur so se doslej večinoma izogibali, pravijo v gibanju Naravna imunost. V poplavi promocijskih informacij o cepivih je e-knjiga neodvisne in vrhunsko izobražene imunologinje eden redkih verodostojnih glasov, za katerega je mogoče z gotovostjo reči, da ni sponzoriran z denarjem proizvajalcev cepiv oz. od tega nima materialnih koristi.

Ameriška imunologinja slovenskim staršem podarja knjigo Iluzije o cepivih (ogled knjige TUKAJ)

IZVLEČKI IZ KNJIGE:

Kaj pravi doktorica imunologije Tetyana Obukhanych …

O cepivih kot izumu medicine: »V začetku svoje doktorske raziskovalne prakse v imunologiji sem bila navdušena nad konceptom cepljenja kot vsak tipični imunolog. Sčasoma sem spoznala, da je cepljenje eden izmed najbolj zavajajočih izumov, s katerimi je znanosti uspelo prepričati svet.«

O čredni imunosti: »Čredna imunost obstaja samo tedaj, ko je delež posameznikov, ki niso dovzetni za virus, več kot 68-odstoten. Ker se živa cepiva z oslabljenimi virusi vbrizgajo le dvakrat do petih let starosti, njihov zaščitni učinek pa izzveni v treh do petih letih, so odporni le cepljeni otroci, mlajši od osem do deset let. Ti ne predstavljajo 68 odstotkov celotne populacije. Torej pri »ohranjanju«neobstoječe čredne imunosti ni prav nobene razlike, če so cepljeni vsi otroci ali nobeden.«

O tetanusu: »Tetanusno cepivo in zdravljenje z imunoglobulini nista podprta niti z enim kliničnim poskusom, opirata se na hipotetični mehanizem delovanja, ki je biološko nesmiseln, njuno neučinkovitost pa dokazuje množica študij primerov.«

O ošpicah, mumpsu in rdečkah: »V dobro prehranjenih družbah so bile ošpice, mumps in rdečke v še ne tako oddaljeni preteklosti blage otroške bolezni. Zdaj so to bolezni, na katere se sklicujejo, ko ob uporabi zastraševalnih taktik promovirajo nadaljnje cepljenje. Te blage otroške bolezni so zdaj nevarne zato, ker smo jih mi, ljudje, sami naredili takšne.«

O cepljenju dojenčkov: »Prekinitev naravnega cikla prenašanja imunosti z matere na dojenčka je nevarna in nepovratna posledica dolgotrajnih cepilnih kampanj. Tveganje, da dobimo bolezen, se preprosto potisne iz otroštva v odraslost, ranljivi dojenčki pa ostajajo brez kakršne koli zaščite.«

O testiranju cepiv: »Področje razvoja cepiv, ki ga podpira imunološka teorija, za vsak mišmaš bioloških snovi, ki pridobi nalepko cepivo in je sposoben spodbuditi tvorbo protiteles, nemudoma predpostavi, da je učinkovit pri preprečevanju bolezni, brez vsakršnega napora, da bi to dejstvo demonstrativno in neizpodbitno dokazali.«

O zdravju otrok: »Prednostna naloga modernih imunoloških raziskav je ovekovečenje zmotne dogme, ki osmišlja strategijo razvoja cepiv v odvisnosti od adjuvansov in imunologiji zagotavlja monopol v javnih zdravstvenih politikah. Toda naročnina na imunološko dogmo je enormna. Stane nas zdravja naših otrok.«

O alergijah: »Vprašajmo se, zakaj postajajo življenjsko ogrožajoče alergije pri naših otrocih čedalje pogostejše. Videti je, da zdravniki nimajo odgovora, čeprav bi lahko bil pred njihovim nosom – v aluminijevih soleh, ki jih s cepivi redno nalagajo v naše otroke. Prav mogoče je, da smo dobili trojanskega konja v preobleki cepljenja.«

O prihodnosti imunologije: »Naloga prihodnjih generacij imunologov je, da rešijo to znanost in jo zapeljejo na pravi tir. To bo človeštvu prineslo velikanske koristi, saj bodo poškodbe zaradi cepiv in strah pred boleznimi postali stvar preteklosti.«

Intervjuji, članki priznanih znanstvenikov, raziskovalcev varnosti cepiv

1. dr. Lucija Tomljenović,

Cepiva so nepotrebna, ker so večino nalezljivih bolezni izkoreninile boljše higienske razmere in prehrana, še preden so se cepiva začela na široko uporabljati. Po drugi strani je prekomerno cepljenje eden od poglavitnih vzrokov za današnji alarmantni porast avtoimunskih bolezni in nevroloških motenj. O tem priča obsežna literatura, vendar ima žal malo ljudi dovolj časa, da jo preuči. Najboljša obramba pred boleznimi so zdrava hrana, higiena, vsaj sedem do osem ur spanja dnevno. Od takega pristopa farmacevtska industrija seveda ne more zaslužiti. Cepljenje je med vsemi sodobnimi medicinskimi postopki v resnici eden tistih, ki ima še najmanj trdne znanstvene temelje.” vir TUKAJ

https://www.youtube.com/watch?v=HVJkzWXG6CQ

Dr. Mercola Interviews Dr. Tomljenovic

2. dr. Sladjana Velkov

https://www.youtube.com/watch?v=npOM-eN9dxI

Živeti brez cepiv in brez zdravil 1. del – dr. Sladjana Velkov

V času njenega obiska v SLO je bilo o njej, njenih predavanjih in zahtevah po svobodi odločanja glede cepljenja otrok objavljenih nekaj prispevkov:

Se zavedate, da je cepljenje najbolj pogubna katastrofa v zgodovini človeštva? – napoved revije Lepa&zdrava, portal svet24, 9.10.2014

Najbolj pogubna katastrofa v zgodovini človeštva – Lepa&zdrava, 13.10.2014

Cepiva so pohabila in ubila nešteto otrok – Delova priloga Ona, 15.10.2014, celoten članek na voljo tu: