STOLETNI ČESEN letnik 2022, Spravljen za uporabo po 2025

V zahodni Aziji je to vsakdanji dodatek jedem, ki ga ob obedu postrežejo z jogurtom ali kumisom, fermentiranim kameljim ali kobiljim mlekom. Tako pripravljen česen bomo prej okusili, če se odpravimo na pot v Turkmenistan, kjer imajo že pripravljenega inkjer so stiki z gostoljubnimi domačini zagotovljeni. Ko ga pripravimo sami, kar je vsekakor tudi dobra naložba, moramo počakati kar nekaj let, na srečo pa vseeno ne sto.Cele česnove glavice kar se da na tesno naložimo v večji steklen kozarec ( vmes dodaš tudi kakšen posamezen strok, da je kozarec bolj zapolnjen in na vrhu damo plastično mrežico ali leseno palčko ) in jih med tem pozornim opravilom občasno malo posolimo.Zalijemo jih z najmočnejšim domačim kisom. Kozarce dva do tri dni pustimo samo pokrite če ne jih lahko odpre. Nato kozarce zapremo in jih spravimo v klet. Po dveh letih kozarce odpremo in dolijemo manjkajoči kis in zapremo nazaj z novimi pokrovčki.Pred uporabo mora biti česen star vsaj tri leta.Najodličnejši je tako vložen česen šele takrat, ko postane tekočina skoraj črna, stroki pa mehki; po navadi je to po štirih ali petih letih, lahko pa odleži tudi petnajst ali več let .Ko dočakamo ta slovesni čas, česnove glavice vzamemo iz kozarca in stroke olupimo kar sproti pri kosilu; pri zelenjavnih ali mesnih jedeh, vsekakor pa z jogurtom ali kefirjem kot priloga v skodelici. Stoletni česen prav nič ne peče in ga ob dobri gostiji lahko pojemo celo glavico, ampak po njem izdihavamo podobno močne vonje kot po svežem.P.S.Če smo ljubitelji močnih okusov lahko kis, ki ostane uporabimo kot balzamičnega.

Zapis Dario Cortesse

ŽELIM DOJITI

Prepričan sem, da knjigo z naslovom ŽELIM DOJITI, ki jo je napisala Mojca Vozel potrebujemo v osnovi predvsem  kot družba v celoti, ne le mame dojenčkov.

S povratkom k dojenju se namreč rezultira cela paleta pozitivnih efektov. Že od nekdaj zatrjujem npr. da se celostna samooskrba s poudarkom na prehranski samooskrbi šele lahko prične, ko se prek dojenja posledično vzpostavi zaupljiv odnos otroka do matere, s tem pa obuditev primarnega refleksa glede izbire originalnih živil in vedenja, to kar otrokom pač ponudi mati.

Tozadevno vezane kvarne manipulacije medijev in prehranske industrije potemtakem posledično zgubijo vso svojo moč nad nami in predvsem nad našimi otroki.
Bravo Mojca . Z veseljem objavljam povzetek knjige
Predvidevam, da večina uspete prepoznati vrednost te pridobitve v slo knjižni ponudbi ter to izrazite z čimvečjo širitvijo info.

naslovkafinal-500x663

Knjiga ni nikoli nastajala samo zaradi dojenja, ampak ker smo kot družba izgubili del dragocenega znanja prednikov. Kot je napisala v predgovoru kolegica Alenka Benedik, je bilo v 70. letih prejšnjega stoletja dojenje na robu izumirjta – večina otrok je bila hranjenih umetno in prenos znanja iz roda v rod je bil prekinjen. 🙁 Na več mestih v knjigi osvetljujem tudi vzroke, kako je do tega sploh lahko prišlo, zakaj si mora nekaj tako samoumevnega kot je dojenje v današnji družbi pot ponovno utirati in česa 20. stoletje ni hotelo razumeti,v imenu iluzije napredka. Vse je povezano s prehrano sodobnega otroka seveda, rešitev pa je vedno ta, da stvari vzamemo v svoje roke, premislimo o dosedanjih družbenih pogledih in jih spremenimo. Najprej zase. Drugi bodo pogruntali isto, prej ali slej. Se ne bojim.

Dojenje je starodavno. Zakaj je z njim toliko težav?

Čeprav je razvita družba v 20. stoletju skoraj povsem zavrgla dragoceno znanje prednikov, matere danes vztrajno obujajo tisočletno večino in umetnost dojenja
»Ženske dojimo svoje otroke od prvinskih časov, torej odkar obstaja človeška vrsta. Toda to ne pomeni, da je dojenje povsem preprosto. Dojenje je biološko, pa tudi kulturno vedenje, matere se ga moramo naučiti. Potrebujemo toplo besedo, iskreno podporo in pravo znanje. Če karkoli od tega odpove, nastanejo težave in frustracije, včasih poporodne depresije ali tudi bolezni. Družina in širša družba sta tisti, ki močno vplivata na to, kako dojenje steče in koliko časa traja,« pravi Mojca Vozel, svetovalka za dojenje pri mednarodni organizaciji La Leche League International, raziskovalka prehranjevanja otrok in avtorica nove knjige Želim dojiti.   Continue reading

Zakaj je hrana naših prednikov prava in naravna, tako zelo pomembna?

Hrana od katere so nekoč rasli beli zobje, pravilni in brez napake, hrana od katere so se krepile kosti in ni bilo osteoporoze in depresije ?

weston price

Weston Price je raziskal in dokumentiral tudi 3 plemena v Afriki in ugotovil, da so bili najbolje razviti tisti, ki so imeli uravnotezeno prehrano.

Raziskal je 3 skupine:

  • lovce/nabiralce,
  • pleme, ki je paslo živino in se ukvarjalo z lovom ter
  • popolnoma poljedelsko kulturo(gojili so koruzo; buče in fižol) in jedli žuželke(10% kalorij)…

 

Edino pri zadnji skupini je našel sledi kariesa (7% populacije), bili so pa tudi v povprečju nižji od ostalih dveh skupin, kjer ni bilo niti enega primera kariesa, čeprav je bilo v plemenu okrog 700 ljudi… Continue reading